Menopavzne težave lahko močno olajša že zdrav življenjski slog, pa tudi kvalitetna prehranska dopolnila

0

Povprečno so Slovenke stare 52 let, ko nastopi menopavza. Zahteve so v tem obdobju precejšnje, ženska lahko še skrbi za otroke ali pa dela na zahtevnejših delovnih mestih. Težave, ki jih prinese menopavza, pomembno vplivajo na počutje ženske. Na izboljšanje težav pomembno vpliva zdrav življenjski slog, poudarjajo strokovnjaki.Pa tudi kvalitetna prehranska dopolnila, dodajajo.

Kratkoročne težave lahko nastopijo že nekaj let pred menopavzo. Gre za navale vročine in izrazito znojenje, nespečnost, bolečine v sklepih, napihnjenost, zmanjša se fizična moč, koncentracija pa upade. “Če je nekdo dlje časa nespečen, to lahko vpliva na več segmentov življenja. Se pravi nervoza, kronična utrujenost, slabša zmogljivost, manjša toleranca,” je na današnji novinarski konferenci o menopavzi pojasnila Branka Žegura iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor.

Prihaja tudi do urogenitalnih težav, kot so občutek suhe nožnice, občutek zbadanja v nožnici, boleč spolni odnos in vnetja sečnega mehurja.

Dolgoročno pa menopavza vpliva predvsem na kostno gostoto, kosti se v tem obdobju tanjšajo in postajajo bolj krhke. Pogostejši so tudi zlomi, do njih prihaja tudi pri manjših obremenitvah. Poveča pa se tudi možnost za aterosklerozne težave, infarkt in možgansko kap, zaradi starosti pa je lahko tudi izid bolezni precej slabši, je še povedala Žegura.

Izjemno pomembno je, da ženske prepoznajo menopavzne težave in jih ne pripisujejo čemu drugemu, je dodala. Nekatere ženske gredo čez obdobja brez težav ali z blagimi težavami, ki jih lahko olajšajo z zdravim načinom življenja, je pojasnila. Na izboljšanje težav vpliva redna telesna aktivnost, primerna prehrana in ukvarjanje z aktivnostmi, ki žensko sproščajo ter veselijo.

“Veliko vemo o invazivnih metodah, premalo pa govorimo o preventivnih programih,” je poudaril strokovni direktor ginekološke klinike UKC Ljubljana Adolf Lukanovič. Opaža, da ženske pogosto premalo pijejo, kar vpliva na urogenitalne težave. Tudi zato težje uravnavajo telesno temperaturo.

Dolgotrajne težave pa je mogoče reševati tudi s hormonsko terapijo. Kot zagotavlja Žegura je ta varna. Bistveno je z zdravljenjem začeti dovolj zgodaj, nekje med 50 in 60 letom.

Največ dezinformacij Žegura opaža pri vprašanju povezanosti raka in hormonske terapije. “Petletno jemanje nizko doznih preparatov ne poveča tveganja za karcinom dojke. Tveganje je primerljivo pitju dve enot alkohola dnevno, kajenju, telesni neaktivnosti, debelost je celo večji dejavnih tveganja. Po petih letih se tveganje blago poviša. To pomeni manj kot ena od 1000 žensk,” je pojasnila.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen