Krediti in kreditna (ne)sposobnost

Šarec je za reševanje problema zahteval eno leto, SDS je rešitve ponudila takoj

0

Piše: Davorin Kopše

Kredit in posojilo – pojma

Kredit je vrsta posojila. Je finančni produkt, ki ga praviloma ponujajo pravne osebe – kreditne institucije, pri čemer imamo v mislih predvsem banke in hranilnice.

Posojilo lahko da kdorkoli (tudi fizična oseba), ki ima razpoložljiva sredstva in jih lahko posodi. Kot pri vsakem posojilu, kredit predstavlja posojen denar v zameno za plačilo obresti ter vračilo denarja po nekem času ter na dogovorjen način.

Kredit je standardiziran finančni produkt, kar pomeni da je večina pogojev vnaprej določena s strani kreditodajalca. Kreditni posel je sklenjen s podpisom standardizirane kreditne pogodbe, ki opredeli pogoje kot so obrestna mera, doba vračila, namen kredita, amortizacijski načrt, zavarovanje kredita itn. Vračilo kredita je lahko v enem ali več obrokih, odvisno od dogovora med posojilodajalcem ter posojilojemalcem (Finančni slovar).

Pred sklenitvijo kreditne pogodbe morajo biti torej vnaprej določena pravila na obeh straneh in eden od poglavitnih pogojev je kreditna sposobnost kreditojemalca.

 

Tristo tisoč Slovencev kreditno nesposobnih (300.000)

Banka Slovenije (BS) je krovna finančna institucija v državi, ki je med drugim zadolžena za spremljanje finančnih tokov in splošnega stanja na tem področju. V grobem bi lahko rekli, da BS pri svojem delu daje pobude, usmeritve in zahteve, kar je nujno za vzdrževanje finančnega poslovanja in stanja. Seveda ocenjuje tudi finančna tveganja, ki je ena od osnov za sprejemanje odločitev.

Ta čas BS dokazuje, da je v Sloveniji okrog tristo tisoč kreditno nesposobnih, na kar že nekaj časa opozarja. V zadnjih letih je v zvezi s tem izdajala priporočila glede vzdrževanja zmerne rasti potrošniških kreditov, kjer je zaznala visok delež odstopanj od priporočil. Razmerje med stroškom servisiranja dolga glede na prihodke kreditojemalcev in glede na povprečne ročnosti (čas odplačevanja) potrošniških kreditov.

Glede na navedeno bi lahko po eni strani ocenili, da je dviganje prahu Liste Marjana Šarca okrog tega vprašanja povsem in predvsem prenagljena akcija brez vsebine, ki nima nobene zveze z realnostjo, po drugi strani pa bi morala koalicija ukrepati nemudoma, ukrepi pa morajo biti učinkoviti. Ljudem se namreč želijo v koaliciji prikupiti s stališči, ki zanje v generalnem smislu niso dobri, kar je sicer splošna praksa aktualne koalicije. LMŠ namreč ob BS zahteva odlog ukrepa za eno leto. Zakaj, zato, da bi bilo še eno leto tako kot je?

Vedno, res vedno, vsaj odkar živim, so bila za najem posojil postavljena pravila. Tisti, ki smo že nekaj časa na tem svetu poznamo postopke pridobivanja oziroma odobritve kreditov. Imetniki kreditnih kartic poznamo tudi limite pri uporabi teh kartic, dovoljenega limita/negativnega stanja na TRR in podobno. Eden od poglavitnih kriterijev za odobritev kredita je kreditna sposobnost, ki je vezana neposredno na prilive kreditojemalca, zato revni pogosto nimajo dostopa do kreditov, vezanih na dohodke. Če namreč kreditno nesposoben vseeno najame kredit (če ni regulacije), lahko pride do tega, da kredita ne more vrniti, kreditojemalec pa od njega dolg izterja tudi z rubežem. Posledica je še večja revščina in gre z vsakim nadaljnjim tovrstnim kreditom samo še kaskadno navzdol. Veliko ljudi dobro ve kako obremenjujoč je lahko kredit z ročnostjo nekaj let, kar je lahko ubijajoče. Iz vsega tega sledi, da kredit res ne more biti izhod iz revščine. Najbolj priročen je kot sredstvo za vlaganja v dejavnosti, ki prinašajo dodano vrednost iz katerega lahko črpamo sredstva tudi za odplačevanje anuitet/obrokov.

Kredit, ki ni namenjen zgoraj navedenemu, torej vlaganju v pridobitno dejavnost si lahko »privošči« nekdo, ki ima dohodke drugje in iz tistega vira odplačuje obveznosti. Eden od teh je kredit za nakup stanovanja.

Bistvo problema so revni, ki so s tem tudi kreditno nesposobni. V zgodbi, ki se odvija v povezavi s krediti lahko vidimo, da je takih kar tristo tisoč, kar bi moral biti razlog za alarm. Do tega stanja so nas pripeljale levičarske vlade in njena ideologija s katero zavaja ljudi. Spomnimo kako vneto obljubljajo ukrepe, ki jih potem ni in ni, glasujejo pa proti koristnim predlogom drugih.

Mimogrede: »Uspešnost« levih in uspešnost desnih politik

Levičarji bistveno laže dosegajo svoje cilje. Obljubijo vse, kar se lepo sliši, že v času obljub pa vedo, da obljub ne bodo držali in to jim vedno dosledno uspe. Levičarji za svojo politiko preprosto potrebujejo revne in obupane ljudi s katerimi je mogoče manipulirati. Pehajo jih v vse večjo revščino, da jim lahko potem na različne načine v vedno novih krogih obljubljajo tisto, česar nikoli ne bodo izpolnili.

Desnica svoje ideje že v času zamisli skrbno analizira in že v tej fazi razmišlja o implementiranju v kompleksen sistem družbene ureditve. Ko je zamisel dovolj domišljena lahko pride do obljube, s čimer se začne trdo delo na poti k realizaciji. Ob tem so tukaj vedno levičarji, ki vneto mečejo polena pod noge.

LMŠ je razglasila, da za sprejem ukrepov potrebuje dvanajst mesecev – eno celo leto. To zahteva na podlago zadnjih let, ko je imela možnost reagirati na opozorila in pobude BS, pa ni. Le kdo verjame, da ji bo to v naslednjem letu uspelo? Res je ta vlada na oblasti le dobro leto, vedeti pa moramo, da je sestavljena iz komponent, ki so delale škodo že v prejšnjem mandatu.

Realnost v Sloveniji

Pošten drugorazredni kreditojemalec odda vlogo za kredit in mora izpolnjevati pogoje, npr. Janković  ali kak drug prvorazredni opravi zgolj telefonski klic in jamstev za odobritev milijonskega kredita ne potrebuje. Pošten kreditojemalec mora kredit tako ali drugače vrniti, družini Janković dolgove preprosto odpišejo.

Cene stanovanj kot posledica centralizacije in zaostritev pravil gradnje

V povezavi z ukrepom Banke Slovenije se pogosto pojavljajo komentarji in ocene glede zmožnosti nakupov stanovanj s pomočjo kredita. Cene stanovanj so v nekaterih predelih Slovenije res astronomsko visoke. Tu gre izpostaviti zlasti Ljubljano in obalo, zlasti Koper. Po osnovni ekonomski in tudi bančni logiki tudi v teh delih Slovenije ni primerno prodajanje stanovanj na kredit nekomu, ki kredita potem ni sposoben vračati. Gre za eksistenco družine, ki mora biti zagotovljena prva, čeprav družina seveda potrebuje tudi stanovanje in je najbrž na mestu pričakovati poseg države na to področje. Pa smo spet pri koaliciji in zadnjih dveh vladah, t.j. prej Mira Cerarja in zdaj Marjana Šarca, ki nista opravili svojih domačih nalog in sprejeli ukrepov, ki jih zdaj obljublja Šarec in LMŠ, vendar z odlogom še enega leta. Kot da zdaj pa bo.

V državi smo se odločili (so se), da po novem zakonu posameznik ne sme sam graditi, niti mu pri gradnji ne sme nihče pomagati. Vemo, da ob pomoči sorodnika pri popravilu strehe, pristojna inšpekcija izreče globo v višini 1000 evrov. S tem se je končalo obdobje, ko so lahko ljudje sami in s pomočjo tretjih gradili hiše zase in za svoje družine. Kot sem že zgoraj omenil zdaj LMŠ obljublja, da bo vlada z novim stanovanjskim zakonom, omogočila jamstvo za najem posojil tistim, ki ne morejo pridobiti posojila za svojo prvo nepremičnino. Še enkrat dobro jutro. Kje so bili do zdaj? No ja, priznati je treba, da so tudi do sedaj obljubljali – s figo v žepu.

Zamujamo tudi pri regionalizaciji države, s čimer bi ustavili zdaj že grozečo centralizacijo. Enakomeren razvoj, ali vsaj bolj enakomeren razvoj bi imel nedvomno velik vpliv tudi na cene stanovanj. Ta bi bila s tem verjetno nekoliko dražja na obrobjih in znatno cenejša v središčih. Regionalni razvoj bi zagotovil več kakovostnih delovnih mest izven urbanih središč, zato je logično, da bi se uravnotežil tudi trg nepremičnin, na drugi strani pa bi se s tem dvignil splošen standard prebivalstva, kar omogoča bistveno boljši dostop do kreditov in posledično do dobrin, kot so stanovanja.

Aktualni problemi, ki so se nagrmadili skozi daljše obdobje, ob nastali situaciji pa potrebujemo ukrepe in rešitve takoj. Oris teh najdete v naslednji točki, ponuja pa jih SDS.

Slovenska demokratska stranka je rešitve ponudila takoj

Ko so vsi najbolj odgovorni obsedeli v svojih udobnih stolčkih, je SDS včeraj 6. novembra vložila predlog, ki predvideva ukrepe v primeru, če postane kreditojemalec, ki je kupil stanovanje na kredit, ta kredit nesposoben odplačevati. V tem primeru vstopi država s stanovanjsko jamstveno shemo, ki prevzame jamstvo za odplačevanje. SDS je torej rešitev ponudila šest dni od začetka veljave ukrepa BS in en sam dan po izmuzljivi izjavi Marjana Šarca, da potrebujejo eno celo leto za pripravo zakonskih rešitev.

Ko po zaostrenem ukrepu Banke Slovenije pri najemanju kreditov najemniki zaradi kreditne nesposobnosti ne bi mogli več najeti stanovanjskega kredita, bi po tem predlogu Slovenske demokratske stranke vstopila država z jamstvom.

Po tem predlogu bi država najprej tri leta prevzela plačevanje anuitet/obrokov, nato pa bi prevzela lastništvo nepremičnine in stanovanje od tega trenutka naprej oddajala tistemu, ki se mu je žal zalomilo pri odplačevanju.

S tem konkretnim ukrepom bi bila ob finančni nesposobnosti odplačevanja rešena zadrega posameznika ali družine, ki bi se na ta način izognila rubežem in deložaciji.

S hitrim in učinkovitim predlogom je tako SDS še enkrat osramotila celotno koalicijo, ki je pasivna, ne najde rešitev za praktično noben problem in jo dogodki v državi serijsko presenečajo.

Domnevam, da bo o tem spet zanimiva in s strani koalicije destruktivna razprava, zato nadaljevanje kot …

… dodatek

Kot rečeno, je ljudem omejen dostop do kreditov zaradi njihovega slabega gmotnega stanja in zato, ker vlada ne zazna problema, kaj šele ukrepa. Nujni ukrepi so obsežnejši kot jih je mogoče napisati v eno kolumno, zato jih je treba začeti izvajati takoj, prepričan pa sem, da aktualna vlada tega več kot očitno ni sposobna izvesti, zato je najbolj logičen prvi korak k reševanju problemov nove predčasne volitve. Logično je, da v tej temi obravnavanih tristo tisoč ne bo glasovalo za neproduktivno in neučinkovito levičarsko politiko. V tekstu pa smo lahko našli tistega, ki bo vladal odgovorno, odzivno in v interesu državljanov.

Vse to in še veliko več je torej aktualno stanje v državi, ki je slabo in se slabša. Še posebej slabo kaže vse bolj revnim, katerim bi morali pomagati tudi na druge načine. Njih stanje v državi žal spodbuja k temu, da delajo na črno, se izogibajo davkom in najemajo posojila od posameznikov in pri drugih posojilodajalcih ter na črnem trgu, ki imajo v svojih pogojih pogosto zahtevane visoke obresti, kar spet potiska revne v še večjo revščino.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen