Bančniki pozivajo k dialogu

0

Bančniki, ki so se zbrali na tradicionalnem Dnevu slovenskih bančnikov, so po uvedbi zaostrenih pogojev kreditiranja gospodinjstev pozvali k dialogu. “Ukrep je nesorazmeren, uveden je bil prehitro,” je ocenil predsednik nadzornega sveta združenja bank in prvi mož NLB Blaž Brodnjak.

“Vse makroekonomske ukrepe kot tudi makrobonitetne, ki jih je na področju kreditiranja z novembrom uvedla Banka Slovenije, bi morali sprejemati po opravljenem dialogu s ključnimi deležniki,” je ocenila Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica združenja bank, ki dogodek organizira.

Ne gre toliko za obseg posojil, kot za število ljudi, ki se jih je dotaknil, je izpostavil Brodnjak. Prej je namreč o znesku, ki mora kreditojemalcu ostati po plačilu obroka, odločala banka sama, sedaj je meja točno določena in s tem je veliko ljudi postalo kreditno nesposobnih. To je ena od stvari, ki banke najbolj moti.

“O tem bi se morali prej pogovoriti in edina pot tudi sedaj je pogovor,” je menil predsednik uprave Nove KBM John Denhof. Ker je banka v postopku presoje regulatorja, saj prevzema Abanko, mora po njegovih besedah striktno slediti zakonodaji in regulaciji.

Predsednik uprave banke Sparkasse Andrej Plos je povedal, da so v bankah v zadnjih letih precej sredstev namenili preprečevanju prav kreditnih tveganj. “Regulator je s tem upravam bank izrazil nezaupanje,” je ocenil in prav tako za težavo označil hitrost sprejema ukrepov in način komunikacije.

“Ukrep je bil sprejet čez noč,” je ponovil Brodnjak, ki se sicer strinja z Banko Slovenije, da je treba anomalije, ki so po njegovem produktne narave, porezati. A to bi se po mnenju vseh dalo urediti drugače. Banka Slovenije ima možnosti, da individualno pritisne na banko kršiteljico, je povedala Stanislava Zadravec Caprirolo.

Število ljudi, ki po novih pogojih ne izpolnjujejo pogojev za najem kredita, se je pri vseh bankah zelo povečalo. Čeprav Banka Slovenije dopušča izjeme, jih banke ne bodo mogle izkoristiti, saj menedžiranje izjem v realnem času sploh ne bo možno, so ocenili.

Kot je dodal Brodnjak, sedaj 57 odstotkov upokojencev nima več dostopa do kreditov. “Mene je sram in se jim opravičujem,” je dejal in dodal, da je Banka Slovenije ubrala preveč akademski pristop, ki “preveč radikalno posega v življenje Slovencev”. Je diskriminatoren ukrep, za katerega morda obstaja tudi možnost ustavne presoje, je razmišljal.

Ne gre za obseg kreditiranja starejših ljudi, ki je bil, kot so izpostavili v Banki Slovenije, že sedaj zelo nizek. Gre za vprašanje dostopnosti do kreditov, je poudaril Brodnjak. To, da je zdaj na bančnih okencih veliko ogorčenja in žalosti, je izpostavil tudi prvi mož Lona Jaka Vadnjal. Dejal je, da ukrep ni na mestu, ker je v zavesti Slovencev to, da je treba dolg vrniti.

To, da bo ukrep vplival na dobiček bank, po mnenju bankirjev ni osrednja težava. “Padec dobička je bistveno manj pomemben kot sociološki učinek ukrepa,” je menil Brodnjak in priznal, da bi sicer lahko predstavljal določene težave za nove lastnike nekaterih bank, ki so sprejeli načrte, ki jih je podpisala uprava.

Plos je povedal, da bo po njihovih prvih ocenah ukrep vplival na 30 odstotkov produkcije na stanovanjskem delu, saj pri potrošniških posojilih niso kaj dosti aktivni. “Ni usodno, je pa boleče,” je ponazoril. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen