Bakteriofagi iz Gruzije terapija prihodnosti?

0

Bolniki z vsega sveta, pri katerih je odpovedala terapija z antibiotiki, odhajajo na zdravljenje v Gruzijo, kjer bolezni zdravijo z bakteriofagi, virusi, ki se borijo proti razmnoževanju bakterij. V večini zahodnih držav taka terapija ni dovoljena, je pa mogoče bakteriofage dobiti v Belgiji, kjer jih v majhnem obsegu tudi že sami gojijo.

Inštitut Eliava za bakteriofage, mikrobiologijo in virologijo iz Gruzije že od leta 1923, torej le nekaj let od njihovega odkritja, raziskuje bakteriofage, Gruzija pa se je zaradi tega razvila v globalno središče terapije z bakteriofagi.

Inštitut Eliava poseduje eno izmed največjih zbirk terapevtskih bakateriofagov na svetu, poroča portal Deutsche Welle. Kot dodaja, je bilo v času hladne vojne v Sovjetski zvezi le težko dobiti antibiotike, zato je bila terapija z bakteriofagi najboljša možnost za zdravljenje infekcijskih bolezni.

Pri bakteriofagni terapiji se oralno zaužije ena sama, izolirana vrsta bakateriofagov. Ti se nato v telesu bolnika pritrdijo na bakterijo, saj je od tega odvisno njihovo preživetje. V bakterijo vdrejo in jo spremenijo v tovarno za svoje lastno razmnoževanje, dokler ta ne poči. Nato se pritrdijo na druge bakterije in vdrejo vanje – dokler niso vse uničene.

Bakterije lahko sicer tako kot na antibiotike tudi na bakteriofage razvijejo odpornost. A njihova velika prednost je, da so vedno korak pred bakterijami in se lahko tako odpornosti bakterij izognejo. Poleg tega so vedno uperjeni proti točno določeni vrsti bakterij – koristne bakterije v črevesju na primer ostanejo nepoškodovane.

V zahodnih državah je odkritje antibiotikov, poleg nerazumevanja biologije bakteriofagov in pomanjkanja nadzorovanih kliničnih raziskav, bakteriofagno terapijo pahnilo v pozabo. In ta sedaj v večini zahodnih držav ni dovoljena – dovolijo jo le v posamičnih primerih, ko gre za reševanje življenja ali lajšanje hudih bolečin.

Zdravstveni predpisi v večini zahodnih držav bakteriofagne terapije ne omogočajo, ker bi morale zdravstvene oblasti posamično, torej za vsako zdravljenje posebej odobriti točno določeno vrsto bakteriofagov.

A v svetu se danes vrstijo opozorila glede vedno večje odpornosti bakterij na antibiotike, številni bolniki pa tudi na lastni koži doživljajo, kako ta zdravila izgubljajo moč.

To se je zgodilo tudi Nizozemki Tanji Diederen iz Maastrichta, ki že 30 let trpi zaradi kronične kožne bolezni hidradenitis suppurativa, ki se kaže z vnetnimi spremembami v obliki bolečih zatrdlin in ognojkov.

Kot je 50-letna Diedernova povedala za Deutsche Welle, je avgusta letos sprejela radikalno odločitev, ukinila vse šibkejše antibiotike in odpotovala v Gruzijo na zdravljenje z bakteriofagi. Ker ta terapija tudi v njeni državi ni dovoljena, je Didiernova za to iz lastnega žepa plačala 3900 evrov.

Na zdravljenju v Gruziji je ostala dva tedna, nato pa se je z velikim kovčkom, polnim doz z bakteriofagi, vrnila na Nizozemsko. Kot je povedala, odtlej dnevno zaužije dve dozi z različnimi vrstami bakteriofagov – ki imajo podoben okus kot gobe – in uporablja tudi kremo. In počuti se bolje.

Po zalogo zdravil z bakteriofagi iz Gruzije sedaj Diedernova vsake tri mesece potuje v 15 kilometrov oddaljeno Belgijo. Zanje plača 500 evrov – vse iz lastnega žepa.

Belgija je trenutno edina zahodnoevropska država, v kateri so bakteriofagi dovoljeni, v majhnem obsegu jih tam tudi gojijo, za zdaj le v vojaški bolnišnici kraljice Astrid v Bruslju. Zdravijo z njimi trenutno 30 ljudi.

To jim omogoča lani sprejeta zakonodaja, ki določa, da belgijski znanstveni zdravstveni inštitut v sodelovanju z zdravnikom, bolnikom, proizvajalcem, farmacevtom in belgijskim zveznim uradom za zdravila izda potrdilo o potrebnih sestavinah v določenem zdravilu z bakteriofagi. Farmacevti lahko nato te v skladu z določenimi smernicami uporabijo za izdelavo bakteriofagne terapije.

Zdravnik Jean-Paul Pirnay z Vojaške bolnišnice je v pogovoru za Deutsche Welle poudaril, da bi bakteriofagna zdravila morala izdelovati farmacevtska industrija, saj ena sama bolnišnica ne more zagotoviti bakteriofagov za naraščajoče število bolnikov.

A, kot je dodal, bi za to potrebovali jasno zakonsko podlago, pa tudi raziskave za zdaj še niso dovolj daleč. Je pa Pirnay še izrazil prepričanje, da bakteriofagi ne bodo zamenjali antibiotikov, se pa bodo v prihodnosti uporabljali skupaj z njimi – tako da bodo antibiotiki učinkovitejši.

V okviru pilotnih študij trenutno tudi na Nizozemskem in v Nemčiji preučujejo, ali bi bilo možno tudi pri njih, po zgledu Belgije, individualno predpisovati terapijo z bakteriofagi. Francija je medtem šla korak dlje, uvozila belgijske bakteriofage in tudi odobrila njihovo uporabo. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen