Z dobro fizično pripravljenostjo do lažjega prebolevanja raka prostate

0

Rak prostate je najpogostejši rak pri moških. Na leto odkrijejo okoli 1600 novih primerov, večinoma pri starejših, zaradi posledic raka pa letno umre okoli 400 moških. Pred začetkom movembra, ki je posvečen ozaveščanju o tej bolezni, so strokovnjaki na okrogli mizi izpostavili pomen dobre telesne pripravljenosti za lažje soočanje z rakom.

Začetni rak prostate po pojasnilih urologa Dejana Bratuša sam po sebi nima simptomov, lahko pa moški opazi znake povečane prostate pri uriniranju zaradi stiskanja sečnice in draženja mehurja. Bolečine povzročajo napredovane oblike raka, ki so se že razširile iz prostate.

Največji dejavnik tveganja za nastanek bolezni je starost, saj pojavnost raka prostate s starostjo strmo narašča. Pomembna je tudi družinska obremenjenost, saj ima moški, katerega oče ali brat sta zbolela za rakom prostate, povečano tveganje, da bo tudi sam zbolel.

Mednarodna strokovna združenja ne priporočajo organiziranega presejanja za rak prostate pri vseh moških, je dejal Bratuša. Test za odkrivanje je namreč visoko občutljiv in z njim raka prostate lahko odkrijemo zgodaj ter posledično po nepotrebnem zdravimo tudi rake, ki sicer nikoli ne bi delali težav. Tak rak je namreč prisoten pri večini starejših moških.

Sodelovanje med urologi in onkologi v Slovenije je vse boljše, a pri obravnavi raka prostate stroki nista samozadostni, je ugotavljala onkologinja Breda Škrbinc. Opozorila je predvsem na dolge čakalne dobe pri radiologiji.

V letu 2016 so v 70 odstotkih primerov odkrili raka v omejeni obliki, v 23 odstotkih je bolezen napredovala lokalno, v sedmih odstotkih pa so se pri bolnikih že razvile metastaze. “K dobri stopnji preživetja prispevajo tudi novejša zdravila, ki v zadnjih letih revolucionarizirajo zdravljenje, a življenja se pridobivajo v zgodnjih fazah,” je dejala Škrbinčeva.

Umiranje zaradi raka prostate je dolgo in boleče, pa je izpostavil Franc Hočevar iz Društva uroloških bolnikov, ki je tudi sam zbolel za to boleznijo. Prepričan je, da bi s hitrejšem prepoznavanjem uspelo odkriti in uspešno prepoznavati še kakšnega raka več.

Ob tem je opozoril na pomanjkanje urologov v Sloveniji, saj bi jih potrebovali med 40 in 50, da bi se približali evropskemu povprečju. “Če jih je premalo, je nemogoče kakovostno oskrbeti vse bolnike. S staranjem se kopičijo tudi urološke težave,” je dejal.

V društvu bolnikom ponujajo pogovor ter vse ključne podatke o bolezni, zdravljenju in okrevanju, saj se pogosto zgodi, da je bolnik po urološkem pregledu ali operaciji v stiski, tudi zaradi pomanjkanja informacij.

Hočevar je pozval tudi k stalni splošni fizični aktivnosti: “Deset tisoč korakov na dan je minimum za vsakega državljana, če hoče vzdrževati svoje telo v primerni kondiciji in sposobno, da se spopada z raznoraznimi psihičnimi in fizičnimi težavami, sploh pa z bolezenskimi stanji.”

S tem se strinja tudi fiziatrinja Ana Murko iz zdravilišča Dobrna, kamor na okrevanje po operaciji prostate prihaja tudi vse več moških. Kot je dejala, lahko po posegu za okrevanje veliko naredimo sami s telesno aktivnostjo: “Če bolnik pride na operacijsko mizo v najboljši formi, bo lažje prenesel poseg in se kar najhitreje vrnil v normalno življenje.”

Gregor Pirc iz Društva OnkoMan je ugotavljal, da se moški večinoma izogibajo obiska pri zdravniku, tudi če imajo težave. Cilj njihovega društva je zato vse moške spodbuditi k temu, da se vendarle odločijo za obisk zdravstvene ambulante. “Če bomo spregovorili in si pomagali, bo za vse lažje,” je ob tem še pozval Pirc. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen