Vstop Hrvaške v Schengen da ali ne

EK sporoča, da je Hrvaška pripravljena za sprejem v Schengen

0

Piše: Davorin Kopše

Kot vemo je Hrvaška članica EU, članica schengenskega območja pa še ni. V zadnjih tednih in mesecih si Hrvati pospešeno prizadevajo, da bi čimprej pristopili v to družbo držav. Januarja naslednje leto bo Hrvaška predsedovala Svetu EU, ta pa praviloma ne odloča o statusnih vprašanjih predsedujočih držav. Vse to bi po mnenju Hrvaške preveč zamaknilo čas njenega vstopa med države, ki so se s sporazumom odpovedale mejnim kontrolam na svojih zunanjih mejah, ki so hkrati notranje meje EU. Glede na navedeno je zelo malo ali nič verjetno, da bo Hrvaška postala članica pred njenim predsedovanjem Svetu EU, bo pa imela priložnost, da v tem času utrjuje svoj politični položaj in vlogo, kar ji bo zelo koristilo v nadaljnjem postopku sprejemanja v članstvo. Hrvaška bo Svetu EU predsedovala v prvi polovici leta 2020.

Schengenska pogodba in pridružitev Slovenije

Evropske države Luksemburg, Zahodna Nemčija, Belgija, Francija, in Nizozemska, so 14.6.1985 v kraju Schengen v Luksemburgu podpisale schengenski sporazum. Drugi sporazum, znan tudi kot Konvencija o izvajanju schengenskega sporazuma so podpisali 19. junija 1990, veljati pa je začel 1. septembra 1993. Konvencija je dokončno uredila vprašanja glede ukinitve mejnih kontrol med državami podpisnicami. Podpisale so jo tudi nekatere tretje države (nečlanice EU). 1990-1992 Schengensko konvencijo podpišejo še Italija, Španija, Portugalska in Grčija. Določijo se “izravnalni” ukrepi (to so skupna vizumska politika, boljše sodelovanje na področju policijskega dela in pravosodja ter schengenski informacijski sistem – poenotenje). Leta 1995 Schengensko konvencijo podpiše Avstrija, nato pa leta 1996 še Danska, Finska in Švedska. Konvencijo na podlagi prejšnjih sporazumov med nordijskimi državami o odpravi mejne kontrole podpišeta tudi Islandija in Norveška, čeprav nista članici Evropske unije. Članica Schengena je od leta 2008 tudi Švica, ki ni članica EU. V tem trenutku je v sporazum vključenih 26 držav.

V kasnejšem času je bil sporazum še nekajkrat dopolnjen.

Slovenija se je državam schengenskega sporazuma pridružila ob koncu leta 2007, s čimer je odpravila nadzor na notranjih kopenskih in morskih mejah znotraj podpisnic,  30. marca 2008 pa smo odpravili še mejni nadzor na letaliških mejnih prehodih. Slovenija je s tem prevzela tudi vse druge obveznosti iz sporazuma, na podlagi česar je deležna tudi ugodnosti, ki izhajajo iz pridružitve.

Nekatere prednosti in slabosti sprejema naše južne sosede v Schengen

Za Hrvaško je pridružitev državam podpisnicam schengenskega sporazuma pomembna iz enakih razlogov, kot to velja za druge podpisnice. Glavno in najpomembnejše določilo schengenskega sporazuma odpravlja mejne kontrole, kar je ugodno tako za gospodarstvo kot za posameznike. Gospodarstvo na ta način laže in hitreje izvaja mednarodno gospodarsko menjavo, saj odpadejo dolgotrajni nepotrebni carinski in drugi mejni postopki. Da ne govorimo o pokvarljivem blagu, za katerega je še posebej pomembno, da je čimprej na cilju. Pomislimo, pred vstopom Slovenije v Schengen smo na pakete iz tujine čakali po en teden ali več, danes pošiljko prejmemo v treh dneh.

Naj na tem mestu povem, da ne drži trditev nekaterih češ, da so meje odpravljene, nemalo pa je tudi takih, ki mislijo, da lahko preko meja, kjer ni mejne kontrole, potujejo brez potovalnih/identifikacijskih dokumentov. Dokumenti so še naprej obvezni in smo jih ob kontroli v notranjosti držav dolžni tudi pokazati. Prav tako meje še naprej obstajajo, le nadzirajo se drugače in za državljane držav članic so odpravljene kontrole na samih mejnih prehodih. Če brezpotja se še naprej ne sme kar tako.

Hrvaški interes po pridružitvi je še toliko večji, ker si želijo še naprej in še bolj intenzivno razvijati eno najmočnejših gospodarskih panog na svetu – turizem. Vemo, da na Hrvaškem dopustuje tudi veliko Slovencev, državama pa je v interesu povečanje gospodarskega sodelovanja, zato je pridružitev Hrvaške Schengenu tudi v slovenskem interesu, kar je še izraziteje ob dejstvu, da sta Slovenija in Hrvaška sosednji državi, kar je za sodelovanje in prijateljsko zavezništvo še posebnega pomena.

Nekateri problematizirajo vstop Hrvaške v schengensko območje zaradi ta čas največjega varnostnega, kulturnega, verskega, etičnega in moralnega problema z množičnimi migracijami, ki ogrožajo našteto in še več predvsem v Evropi. Ti isti trdijo, da Hrvaška v tem pogledu ne dosega učinkovite zaščite meje z Bosno in Hercegovino. To utemeljujejo s tem, da bi se zaradi prepustnosti tamkajšnje meje še povečal pritisk migrantov na hrvaško-slovensko mejo, oziroma bi zaradi odprtosti neschengenske hrvaško-slovenske meje postala Slovenija še bolj ranljiva. To  bi vsaj v teoriji deloma držalo, če bi Slovenija kot članica schengenskega območja svojo schengensko mejo na jugu doslej varovala učinkovito in v duhu sporazuma, ki določa poseben mejni režim in varovanje meje nasploh.

Sam večkrat rečem, da je vseeno kje se schengenska meja slabo varuje. Vsaka meja mora biti varovana kot velevajo veljavni predpisi. Slovenija ima po vseh veljavnih predpisih in sporazumih možnost in pravico okrepiti varovanje na svoji notranji meji Evropske unije, če se za to pokažejo utemeljeni razlogi. Na ta način svojo mejo s Slovenijo dodatno varuje tako Avstrija kot nekatere druge države podpisnice znotraj schengenskega sporazuma (npr. Francija in Nemčija), prej ali slej pa bo to storila tudi Italija, če se pritisk migracij iz smeri Slovenije ne umiri ali če se poveča. Nekatere države se pač zavedajo, da je treba meje svoje države varovati in da je to glavna prioriteta pri zagotavljanju suverenosti. Še posebej to velja za čas, ko je ogrožena varnost.

Na podlagi navedenega in tudi zaradi politične občutljivosti menim, da bi morali postopki za sprejem v schengensko območje potekati za vse zainteresirane države na enak način. V tem smislu dvomim v pravilno odločitev skupine slovenskih poslancev, razen poslanke Romane Tomc in poslanca Milana Zvera iz vrst SDS, ki je te dni vložila zahtevo, da naj vprašanje vstopa Hrvaške v to skupnost obravnava nova evropska komisija, kar pa bi v škodo kandidatke primer časovno oddaljilo. Poleg tega je odločanje komisije zgolj prvi korak. Da bi Hrvaška postala članica schengenskega območja bodo morale to s konsenzom potrditi vse članice.

Slovenija in Hrvaška imata nerešeno mejno vprašanje. Znano je, da je o določitvi meje med Slovenijo in Hrvaško razsodilo arbitražno sodišče v Haagu. Arbitraža ni prinesla rešitev kljub temu, da jo je sodišče izvedlo korektno, saj Hrvaška ne kaže nobenega namena, da bi razsodbo spoštovala. Hrvati trdijo, da arbitražni postopek ni legitimen zaradi s prisluhi razkritimi zakulisnimi pogovori med slovenskimi akterji, kar je prestregla njihova obveščevalna služba.

Arbitraža ni moja današnja tema, jo pa z njo povezuje slovenska vladajoča politika. Slovenska politika je namreč zamudila priložnost, da bi od Hrvaške pred samo arbitražo zahtevala formaliziranje meje med državama. Ker je to priložnost zamudila, poskuša zdaj ob vstopanju Hrvaške v schengensko območje nadoknaditi zamujeno, kar pa je politično izrazito neprimerno. Slovenska politika tudi tokrat tvega, da bo ostala osamljena, kar pa bo kot vedno šlo na rovaš Slovenije in njenih prebivalcev na več področjih. Slovenija na ta način izgublja kredibilnost na področju zunanje politike, tujih vlaganj v slovensko gospodarstvo, mednarodnih gospodarskih in drugih pravnih subjektov … in nenazadnje posledično s tem izgubi posameznik obeh držav. V primeru, da bo Slovenija ostala v svojih zadržkih glede Schengena sama, bo slovenska politika deležna ustreznih političnih pritiskov in na koncu bo vlada Marjana Šarca morala popustiti, to pa ji še enkrat ne bo utrdilo ugleda, ampak nasprotno. Arbitražo bo treba reševati po drugi ali kombinirani poti glede na razsodbo arbitražnega sodišča, česar pa aktualna vlada s Šarcem po moji oceni ni sposobna, kar je razvidno iz dela vlade v preteklem letu odkar pravzaprav le zaseda vladne prostore na Gregorčičevi ulici v Ljubljani, v generalnem smislu pa ne opravlja svojega poslanstva (politična okupacija sedeža vlade).

Seveda mora Hrvaška, kot vse druge države,  najprej izpolniti pogoje, da bi se lahko pridružila schengenski skupini. Izpolniti mora tudi kadrovske, pravne, tehnične, izvedbene in druge pogoje, ki so nujni za izvajanje mejnega režima kot ga določa sporazum. V preteklosti je bilo že večkrat objavljeno, da obstaja dolg spisek pomanjkljivosti v zvezi s tem, ki jih mora Hrvaška odpraviti pred vstopom.

Pravijo tudi, da Hrvaška od zadnjega obiska komisije, ki je ocenjevala njeno pripravljenost na vstop, na tem področju ni naredila nič. Prav, naj se to izkaže v postopku in ne v nekih neutemeljenih preliminarnih trditvah MSM in enostranske politike, ki v to očitno sploh nima vpogleda.

No, v torek je Evropska komisija o tem odločala in Hrvaški namenila pozitivno oceno glede izpolnjevanja pogojev za sprejem v Schengen. Seveda pa to še zdaleč ni niti začetek postopka, ampak je zgolj pogoj za začetek postopka, na slovenskem levem političnem polu pa že spet nepremišljeno in politično nezrelo bentijo preden imajo za to razloge. Marjan Šarec celo poudarja, da gre za politično odločitev in se pri tem očitno ne zaveda, da je Evropska komisija političen organ . Vse skupaj bi bilo hecno, če ne bi bilo resno, kar pa v zadnjih dveh mandatih v Sloveniji ni redko. Upam, da bo Šarec kmalu spoznal, da je njegova slama, ki jo mlati, prazna.

Na koncu bi morali vsi prepoznati koristnost vstopa Hrvaške v Schengen, saj bo s tem prevzela nove obveznosti tudi v smislu varovanja svojih meja. To bo zanjo zaradi značilnosti njenih meja precejšen zalogaj, pričakujemo pa lahko, da bo bolje kot je bilo doslej, saj bodo pod še večjim moritoringom EU. V tem smislu bo lahko svoje ocene, zahteve in mnenja izražala tudi Slovenija.

Vsekakor lahko v tej fazi govorimo o političnem in diplomatskem uspehu Hrvatov, čeprav so imeli v preteklosti poleg Slovenije zadržke tudi nekateri drugi. Kakšna bodo stališča teh bomo videli v nadaljevanju. Aktualna politika mora biti namreč pri svojem delovanju aktualna in promptna.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen