V začetku novembra 30. obletnica padca Berlinskega zidu

0

Padec Berlinskega zidu 9. novembra 1989 velja za simbol padca železne zavese oziroma razpada komunističnih režimov v državah vzhodnega bloka, ki je tlakoval tudi pot nemški združitvi. A tok dogodkov v Vzhodni Evropi, ki so pripeljali do tega, se je začel že precej prej.

9. januar 1989 – Devet državljanov NDR v Vzhodnem Berlinu zbeži v stalno predstavništvo Zvezne republike Nemčije (ZRN), da bi tako izsilili izstop iz države.

19. januar 1989 – Generalni sekretar Enotne socialistične stranke Nemčije (SED) Erich Honecker zagotovi, da bo Berlinski zid stal še “50 in 100 let”.

6. februar 1989 – Pri poskusu bega čez Berlinski zid ustrelijo 20-letnega Chrisa Gueffroya. Je zadnji, ki so ga ustrelili pri poskusu bega, in predzadnji, ki je pri poskusu bega umrl.

8. marec 1989 – Pri poskusu bega v Zahodni Berlin umre Winfried Freudenberg, ki je padel z doma narejenega balona. To je zadnja smrt, ki jo terja Berlinski zid. Skupno je pri prečkanju zidu umrlo najmanj 140 ljudi.

21. marec 1989 – Sovjetski voditelj Mihail Gorbačov podpiše dekret, da bodo do konca leta 1990 v Sovjetski zvezi zmanjšali število vojakov za pol milijona. Tudi Češkoslovaška in Poljska napovesta zmanjšanje števila vojakov.

2. maj 1989 – Madžarska začne na meji z Avstrijo odstranjevati “železno zaveso” oz. nadzorni sistem, katerega namen je bil preprečiti vsak poskus bega na Zahod. 27. junija madžarski in avstrijski zunanji minister Gyula Horn in Alois Mock simbolično prerežeta bodečo žico na meji med državama.

4. junij 1989 – Prve delno demokratične volitve na Poljskem, na katerih slavi prodemokratično gibanje Solidarnost.

12. junij 1989 – Gorbačov na večdnevnem obisku v ZRN zagotovi, da bodo premagali delitev Evrope.

19. avgust 1989 – Več kot 600 Vzhodnih Nemcev izkoristi t. i. vseevropski piknik v bližini madžarskega mesta Sopron za pobeg prek madžarsko-avstrijske meje na Zahod.

23. avgust 1989 – Okoli dva milijona ljudi sklene roke in od Vilniusa prek Rige do Tallinna s 600 kilometrov dolgo človeško verigo, t. i. baltsko potjo, in izrazi zahtevo po neodvisnosti.

24. avgusta 1989 – Tadeusz Mazowiecki postane poljski premier, prvi nekomunistični voditelj države v Vzhodni Evropi v več kot 40 letih.

4. september 1989 – V Leipzigu se odvijejo prve demonstracije, na katerih protestniki zahtevajo reforme. Protesti se nato ponavljajo vsak teden; 16. oktobra se jih udeleži že 120.000 ljudi.

11. september 1989 – Madžarska uradno odpre svoje meje, s čimer več deset tisoč Vzhodnim Nemcem omogoči pobeg na Zahod.

30. september – Zahodnonemški zunanji minister Hans-Dietrich Genscher več tisoč Vzhodnim Nemcem, ki so se zatekli na nemško veleposlaništvo v Pragi, dovoli pot v Zahodno Nemčijo. Dan pozneje prvi vlak z Vzhodnimi Nemci iz Varšave in Prage prečka Vzhodno Nemčijo.

7. oktober 1989 – V Vzhodnem Berlinu z vojaško parado obeležijo 40. obletnico ustanovitve NDR. Takratni sovjetski voditelj Mihail Gorbačov ob tej priložnosti poudari potrebo po reformah.

18. oktober 1989 – Vzhodnonemški voditelj Erich Honecker je prisiljen odstopiti, njegov položaj zasede Egon Krenz.

4. november 1989 – Na Alexanderplatzu v Vzhodnem Berlinu protestira rekordnih med 500.000 in milijon ljudi.

7. november 1989 – Odstopi celotna vlada NDR, dan kasneje tudi celoten politbiro SED.

9. november 1989 – Berlinski zid pade, potem ko ob naznanitvi novih pravil glede potovanj član politbiroja Günter Schabowski na novinarski konferenci izjavi, da novi zakon začne veljati takoj. Več tisoč Vzhodnih Berlinčanov se zgrne v Zahodni Berlin.

11. november 1989 – Na ulici Bernauer se ob radostnih vzklikih ljudi začne rušenje zidu.

17. november 1989 – Policija na Češkoslovaškem zatre miren protest študentov v Pragi. S tem sproži žametno revolucijo, ki vrhunec doseže z odstopom komunistične vlade 24. novembra.

14. december 1989 – Zunanji ministri zveze Nato podprejo nemško enotnost v svobodni samoodločbi.

22. december 1989 – Romunskega komunističnega diktatorja Nicolaeja Ceausescuja po več dneh protestov strmoglavijo. S soprogo Eleno ju usmrtijo 25. decembra.

22. december 1989 – V Berlinu ponovno odprejo Brandenburška vrata, najprej samo za pešce.

29. december 1989 – Vaclav Havel je izvoljen za prvega demokratičnega predsednika takratne Češkoslovaške po letu 1948.

30. december 1989 – V vnaprej objavljeni novoletni poslanici nemški kancler Helmut Kohl pohvali boj ljudi v NDR in drugih državah vzhodne Evrope za svobodo, človekove pravice in samoodločbo. V naslednjem letu 1990 se 3. oktobra po več kot 40 letih združita ZRN in NDR. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen