Svetovni dan duševnega zdravja: V Sloveniji po številu samomorov na 100.000 prebivalcev še vedno nad evropskim povprečjem

0

Letošnji svetovni dan duševnega zdravja v ospredje postavlja preprečevanje samomora kot pomembnega javnozdravstvenega izziva po vsem svetu. Vsako leto po svetu zaradi samomora umre okoli 800.000 ljudi, še 20-krat toliko pa ga skuša storiti. Na iskanje pomoči v stiski vpliva tudi stigmatizacija teme samomora in pomanjkanje znanja o duševnem zdravju.

Dobro duševno zdravje je temelj zdravja, posledično pa tudi socialne in gospodarske stabilnosti, družbene blaginje in kakovosti življenja vseh ljudi, ob današnjem svetovnem dnevu izpostavljajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Kar polovica vseh duševnih motenj, ki se pojavijo kadarkoli v življenju, se začne že do 14. leta starosti. Skrb za duševno zdravje je zato pomembna ves čas, še posebej pri otrocih in mladostnikih. Na NIJZ ob tem opažajo, da se v zadnjih letih vse bolj poudarja krepitev duševnega zdravja, ki ga razumemo kot pozitiven in realen odnos do sebe in drugih, samospoštovanje, dobre medosebne odnose in sposobnost uspešnega soočanja z vsakodnevnimi težavami.

Čeprav se je stopnja umrljivosti zaradi samomora v zadnjih desetletjih v Sloveniji znižala za več kot 30 odstotkov, se po številu samomorov na 100.000 prebivalcev še vedno uvrščamo nad evropsko povprečje. V Sloveniji zaradi samomora vsako leto namreč umre več kot 300 oseb, kar pomeni okoli 20 samomorov na 100.000 prebivalcev. Med njimi si življenje vzame štirikrat več moških kot žensk.

Ob tem na NIJZ opozarjajo, da se Sloveniji na področju duševnega zdravja soočamo z velikimi potrebami po dopolnitvi mrež zdravstvenih in socialnih služb, pomanjkanjem kadra na področju duševnega zdravja ter neenakomerno dostopnostjo do različnih virov pomoči za prebivalce nekaterih regij.

To naslavljajo tudi z vzpostavljanjem centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter odraslih na primarni zdravstveni ravni v okviru zdravstvenih domov. Načrtujejo, da bo do konca leta vzpostavljenih predvidoma 20 takih centrov.

Ob tem strokovnjaki s področja duševnega zdravja poudarjajo tudi pomen destigmatizacije pogovora o duševnih težavah in motnjah. “Stigma, zlasti glede duševnih motenj in samomora, pomeni, da mnogi ljudje, ki razmišljajo o tem, da bi si vzeli življenje ali so mogoče že poskušali storiti samomor, ne poiščejo pomoči, ki jo potrebujejo,” je izpostavila predstavnica in vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji Aiga Rurane. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen