Svetovni dan duševnega zdravja s pozivi k sistemski ureditvi tega področja

0

Letošnji svetovni dan duševnega zdravja v ospredje postavlja preprečevanje samomorov. Zaradi samomora namreč vsakih 40 sekund življenje izgubi ena oseba, še 20-krat toliko pa ga skuša storiti. Ob tem je slišati vrsto pozivov po sistemski ureditvi področja duševnega zdravja v Sloveniji, kjer si vsako leto življenje vzame okoli 300 ljudi.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je ob današnjem dnevu duševnega zdravja opozoril, da se mora odnos družbe do vprašanja duševnega zdravja spremeniti. Ocenjuje namreč, da se slovenska družba še ni otresla strahu pred drugačnostjo in strahu pred neznanim, kar se kaže v odnosih do posameznikov z duševno motnjo ne glede na njihovo starost.

Pobudniki varuhu opisujejo brezizhodne situacije, občutke tesnobe, izgubo življenjskega smisla, tudi samomorilne misli, občutke manjvrednosti, so navedli v sporočilu za javnost. Ti posamezniki bi potrebovali psihiatrično oziroma psihoterapevtsko pomoč, ki povsod v Sloveniji ni zagotovljena enako dostopno, so pri varuhu zapisali v sporočilu za javnost.

Ob tem varuha skrbi podatek, da marsikdo nima urejenega zdravstvenega zavarovanja in mu tovrstna pomoč oziroma obravnava tudi zato ni dosegljiva. Še posebej bi dostopnost in pogostost obravnav morala biti zagotovljena otrokom in mladostnikom, zato mora država poskrbeti za zadostno število pedopsihiatrov.

Tudi predsednica Mladinskega sveta Slovenije Anja Fortuna je na današnjem srečanju z novinarji izpostavila, da je sistemsko vprašanje reševanja duševnega zdravja pomanjkljivo, duševne motnje so stigmatizirane, dostop do strokovne pomoč pa otežen.

Pozvali so k čimprejšnji zakonski ureditvi področja duševnega zdravja in implementaciji lani sprejete resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja v sodelovanju s stroko. Opažajo namreč, da se posledica pomanjkanja primerno usposobljenega kadra kaže tudi v hitrem porastu alternativnih oblik psihosocialnih terapij in svetovanj, ki ne nudijo primerne in kakovostne podpore.

V mladinskih organizacijah še ugotavljajo, da so velike razlike tudi med podeželjem in urbanimi središči. “V mestih mladi lažje pridejo do storitev, na podeželju je stigma še večja. Mladi se bojijo govoriti o teh stvareh in se izpostavljati,” je opozorila Fortuna.

Hude duševne motnje se pojavljajo povsod enako, zahodni, razviti svet pa se srečuje z epidemijo stresnih in anksioznih motenj ter depresije. “V Sloveniji imamo več težav zaradi samomorilnega vedenja in motenj, ki so povezane s pretirano rabo alkohola,” je na novinarski konferenci pojasnila Mojca Z. Dernovšek iz Inštituta Karakter.

Pri obravnavi duševnih težav je ključna hitra obravnava. Tako je lahko zdravljenje krajše in uspešnejše, potreba po zdravilih pa je manjša. Le slaba četrtina oseb, ki potrebujejo pomoč, pa to tudi poišče, pa opozarja predstojnica Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU Lilijana Šprah.

Pomoč je na voljo po celotni Sloveniji, vendar se bolniki predvsem zaradi stigme raje odločajo za zdravljenje v oddaljenih krajih. Pomoč je mogoče poiskati pri osebnem zdravniku, psihiatru, za katerega bolnik sicer ne potrebuje napotnice, v centrih za duševno zdravje in tudi v nevladnih organizacijah.

Obrnejo se lahko tudi v centre duševnega zdravja, ki so namenjeni otrokom in odraslim. V resoluciji o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028 je predvidenih 25 centrov za otroke in 25 za odrasle, je pojasnila generalna direktorica direktorata za javno zdravje Mojca Gobec. Trenutno polno delujeta dva centra, do konca leta pa naj bi vrata odprlo skupaj 20 centrov.

Čeprav se je stopnja umrljivosti zaradi samomora v zadnjih desetletjih v Sloveniji znižala za več kot 30 odstotkov, se po številu samomorov na 100.000 prebivalcev še vedno uvrščamo nad evropsko povprečje. V Sloveniji zaradi samomora vsako leto namreč umre več kot 300 oseb, kar pomeni okoli 20 samomorov na 100.000 prebivalcev. Med njimi si življenje vzame štirikrat več moških kot žensk.

Lani si je v Sloveniji življenje vzelo 353 ljudi. To pomeni najnižjo stopnjo samomora od leta 1965. Do upada samomora v zadnjih dveh desetletjih je prišlo v večini starostnih skupin, zaskrbljujoč pa je podatek o postopnem višanju stopnje samomora med osebami, starimi 80 let in več v zadnjih desetih letih, je na sredinem strokovnem posvetu o duševni stiski in samomorilni ogroženosti v Celju izpostavila Nuša Konec Juričič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen