Slovenska republika – “Nekropola” Slovencev

0

Piše: Pavel Ferluga, publicist

Držav, ki se kitijo z definicijo »demokratična republika« je nič koliko, rekel bi celo velika večina, obvezno pa vse tiste, ki so VSE mogoče, le demokratične NE!!! Ena takih je nedvomno naša ljubljena Slovenija. Logično, da ni bila vedno taka, bila je pa pretežno pod bolj ali manj prizanesljivo podložnostjo sosedov  in tudi daljnih tujcev. O hlapčevskem sindromu, zaradi časovnega daljšega razmaha takega stanja, ki ga je bolj kot obelodanil že Cankar ni potrebno razpravljati.

Preden začnem z glavno temo, moram nujno navesti nekatere okoliščine, ki so bile vzrok tega mojega dokaj zapoznelega zapisa. Ljudje se pač staramo in nas prizadenejo razne zdravstvene nevšečnosti, katerim se težko zoperstavimo. Ker sem bil tudi blokiran na fb za dva meseca, nisem imel prilike debatirati o vsakdanjih pripetljajih tudi zato, ker sem imel hude bolniško-kirurške probleme.

Najprej se zahvaljujem vsem prijateljem in ne, ki so sočustvovali z mojim zdravstvenim problemom, ki me je čustveno zelo prizadel in onemogočil za dalj časa, da bi pisal in risal, kar je bilo moje poglavitno delo zadnjih 30 let (slikar veliko več časa.- vsaj 70 let) Začasen zastoj pač, pred neznano večnostjo.

Ne mislim tu pisati o mojih zdravstvenih težavah, omenim jih pa zato ker so sovpadale z zame najbolj tragično novico o smrti najboljšega prijatelja Borisa Stepanova (potomca enega zadnjih Kontoveljskih TIGR-ovcev) iz Portoroža, za katerega tragedijo sem izvedel v bolniški postelji, po obvestilu skupnega prijatelja Mirana Lipovca. Kljub vsem težavam, je bila ta nesrečna novica vzrok moje najgloblje psihološke zaprepadenosti. Niti pogreba se nisem mogel udeležiti, za zadnji prijateljski čustveni pozdrav. Ob tej priliki izrekam najgloblje sočutje z vsemi žalujočimi družinskimi člani in prijatelji.

Uradno obvestilo je bilo : »SAMOMOR z obešenjem«. PREPRIČANO NE VERJAMEM tej »uradni ugotovitvi«. Rad bi vedel za »uradne«  forenzične izsledke.(če so sploh bili), s trdnimi dokazi..Najprej sem pomislil na tri (Boris je bil dokaj močan – še športnik) krepke »terence«, ki bi to z lahkoto uprizorili (Udbovska praksa je dokaz!).

Povsod lahko statistično ugotavljamo, da je med državami Slovenija ena najbolj obremenjena z pogostimi »samomori«. Jih je kar nekaj vrst, celo takih, da se žrtev kar dvakrat ustreli v lastno glavo (Sic!). V deželi genocidnih »osvoboditeljev« je vse mogoče. Da o naključnih »nesrečah« sploh ne govorimo. Po osamosvojitvi jih je bilo kar nekaj in skoraj vsi ne-levih razmišljanj ali »napačnih« miselnih smernic. Samomor je najlažja varianta (poleg nesreč:, padec po stopnicah, utopitev v padcu v reke ali potoke, z neveščo avtomobilsko vožnjo, zlom   klinov lestve s poslednjim usodnim padcem itd.) da se o vsem tem že drugi dan nihče več masovno ne sprašuje ali postavlja dvome v okoliščine teh »kronoloških dogodkov«, ker so pač povsem jasni, posebno še po »verodostojnem preverjanju naših raziskovalnih novinarjev (nikoli časnikarjev)..Up je Nova24TV, ki pa vseeno konstantno rabi »novinarsko« rečenico, ali meri čas, včasih,  »po našem štetju« (pretekle smeti, ki so trdovratno še zasidrane v podzavesti tudi dobromislečih, včasih prav zgodovinarjev ali potopiscev).

Pred kakim mesecem sta bila pri meni na obisku Boris in Miran Lipovec.. Po nekaj urah smo se poslovili v prijateljskem in dokaj veselem vzdušju, saj me še ni zadela »zdravstvena nesreča«, ki me je za nekaj časa onesposobila vsakega praktičnega delovanja. Res je sicer, da marsikateri »samomorilec« zna prikriti svoje namene, a vseeno skoraj pri vsakem se zazna določene trenutke, kjer je njegovo obnašanje včasih malce »čudno«, na kar se, po navadi, ne da nobene pozornosti, saj marsikdo se znebi neposrečenih izrazov. A v vseh letih, odkar sem spoznal Borisa (Občni zbor TIGRa Primorske v Sežani), nisem pri njem zasledil nenormalnega obnašanja ali komentiranja, čeprav sva bila vedno v kontaktu. Človek, ki se navdušuje na športne podvige sina in samega sebe ter razmišlja o svoji »obrti«, kako jo bo razširil in izboljšal, bi tega ne tako odkrito izražal, če bi imel samomorilske težnje. Veliko je sicer govoril, posebno o političnih zadevah Slovenije in to tudi v družbi nasprotnikov, ki jih je srečaval v javnih lokalih in drugje. Zato imam razumljivo skepso v »samomor«. Po zgodovinskih izkušnjah prikrivanja tajnih zločinov »udbovskih terencev«, je toliko tega materiala, o katerem se ne govori, da je moja skepsa bolj kot upravičena. Logično,da noben medij ni o tem nič skušal ugotoviti, saj po navadi, ko oblast odloči, da je samomor, nihče več , že drugi dan, ne črhne besede, najmanj v medijih!

Ne morem izključevati tudi te možnosti brez objektivne forenzične ugotovitve dokazov, a glede na stanje »našega sodstva« in represivnih organov, bo zelo težko osumljen kak kriminalec, če jih imamo v samem vrhu državne vladavine z vsemi privilegiranimi uradniki državne administracije,ki točno sledijo »liniji« Partije na oblasti, zato so tudi najbolje stoječi razred »proletarcev«. V Sloveniji vlada LAŽ in ves kriminal s tem v zvezi, je povezan z oblastno hierarhijo. OF-NOB je bila v glavnem sestavljena iz kriminalcev in marginalcev, ki še danes uspevajo navkljub kulisi »demokracije«, ki je ni niti za vzorec. Ne smemo pozabiti, da je »zver« najbolj nevarna, ko je ogrožena in sposobna najbolj ekstremnih dejanj, za ohranitev svoje »oblasti«! Noben zakon ne omejuje LEVICE, ker enostavno ga ne upoštevajo (nimajo sredine), enostavno prirejajo vse po marksističnih principih večne revolucije.

Zato ne verjamem v ta »samomor«, dokler mi ne bo »kdo« utemeljeno vzročno dokazal!

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen