Slovenija glede indeksa enakosti spolov nad povprečjem Evropske unije

0

Slovenija je na najnovejšem indeksu enakosti spolov med 28 državami EU na 11. mestu in je za 0,9 točke nad povprečjem EU. Na prvih treh mestih so Švedska, Danska in Francija, na zadnjih treh Slovaška, Madžarska in Grčija, je danes na spletni strani objavilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Največji napredek je med državami EU dosegla Portugalska, ki je napredovala za 3,9 točke, sledi ji Estonija z 3,1 točke, je razvidno iz indeksa, je objavljenega na spletni strani Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE). Rezultati indeksa sicer temeljijo na vrzeli med ženskami in moškimi na šestih ključnih področjih: delo, denar, znanje, čas, moč in zdravje.

“Gremo v pravo smer, a smo še daleč od ciljne črte. Naš indeks, ki meri enakost spolov v EU, kaže, da je skoraj polovica držav EU dosegla manj kot 60 točk. Z novim Evropskim parlamentom, Evropsko komisijo in prenovo prioritet EU za naslednji strateški okvir, je ključnega pomena, da dosežemo napredek pri enakosti spolov,” je opozorila direktorica EIGE Virginija Langbakk.

Na najnovejši lestvici indeksa od 1 do 100 (1 pomeni popolno neenakost, 100 pa popolno enakost) je Slovenija dosegla 68,3 točke. Švedska je dosegla 83,6 točke Danska 77,5 točke in Francija 74,6 točke. Na repu lestvice so Slovaška s 54,1 točke, Madžarska s 51,9 točke in Grčija s 51,2 točke. EU povprečje je 67,4 točke.

Na področju dela dosega Slovenija 73,3 točke in je od leta 2005, ko je bil indeks merjen prvič, napredovala za 2,1 točke. Medtem ko je stopnja zaposlenosti žensk v Sloveniji visoka (72 odstotkov) in ostaja stopnja zaposlenosti s polnim delovnim časom višje izobraženih žensk in moških enaka, obstaja spolna vrzel med tistimi s srednjo ali nižjo izobrazbo (14 odstotne točke.) Neenakost se kaže tudi v koncentraciji žensk in moških v različnih sektorjih – tako je npr. na področju izobraževanja, zdravstva in socialnega dela zaposlenih 27 odstotkov žensk in samo šest odstotkov moških. Ti prevladujejo na področju znanosti, tehnologije, strojništva in matematike (36 odstotkov moških in devet odstotkov žensk).

Na področju denarja Slovenija dosega 82,4 točke in je od leta 2005 napredovala za 4,7 točke. Ženske v povprečju na mesec zaslužijo devet odstotkov manj kakor moški, v parih z otroki pa 20 odstotkov manj. Najbolj so revščini izpostavljene samske osebe (41 odstotkov žensk in 33 odstotkov moških), starši samohranilci (30 odstotkov) in ženske z nizko stopnjo izobrazbe (29 odstotkov). Ženske v povprečju zaslužijo 92 centov za vsak evro, ki ga moški zaslužijo na uro, kar pomeni osem odstotno plačno vrzel. Pokojninska vrzel je približno 18 odstotkov.

Na področju znanja Slovenija dosega 56,0 točk in je od leta 2005 napredovala za 3,9 točke. Vključenost v terciarno izobraževanje je pri ženskah 29-odstotna, pri moških 22-odstotna. Spolna vrzel med tistimi s terciarno stopnjo izobrazbe v starostni skupini 30-34 let je 24 odstotne točke v korist žensk. V Sloveniji izziv za prihodnost predstavlja segregacija – 41 odstotkov študentk v primerjavi s 17 odstotkov študentov študira na področju izobraževanja, zdravstva in blaginje ali humanistike in umetnosti.

Na področju čas dosega Slovenija 72,9 točke (podatki enaki kot pri indeksu 2017, novi bodo na razpolago 2021). Spolne neenakosti so se v primerjavi z letom 2005 zmanjšale pri delitvi skrbstvenih obveznosti in povečale na področju družabnih dejavnosti. 35 odstotkov žensk v primerjavi z 28 odstotkov moških vsaj eno uro na dan izvaja skrbstveno delo ali pomaga pri izobraževanju družinskih članov in članic. Delež žensk, ki najmanj eno uro na dan gospodinjijo in kuhajo, je skoraj trikrat višji od deleža moških (ženske 81 odstotkov, moški 28 odstotkov).

Na področju moči dosega Slovenija 57,6 točke in je od leta 2005 napredovala za 21,1 točke. Največji napredek je Slovenija zaradi zakonske uvedbe minimalnega deleža vsakega od spolov na kandidatnih listah dosegla na področju politične moči (24 odstotkov poslank leta 2018, 41 odstotkov ministric). Povišal se je tudi delež žensk v upravah največjih gospodarskih družb, ki kotirajo na borzi (27 odstotkov leta 2018).

Na področju zdravja Slovenija dosega 87,1 točke in od leta 2005 ni dosegla bistvene spremembe. 62 odstotkov žensk in 69 odstotkov moških svoje zdravje ocenjuje kot dobro, največja vrzel med spoloma je pri tistih z nižjimi stopnjami izobrazbe (20 odstotnih točk) in samskih (14 odstotnih točk). Čeprav je pričakovana življenjska doba žensk v povprečju šest let višja kot pri moških, lahko ženske pričakujejo manj zdravih let življenja. V primerjavi z letom 2005 se je tudi znižal dostop do ustreznih zdravstvenih storitev, za ženske bolj kakor za moške. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen