Ob pogostih migrenah pojdite na posvet k zdravniku

0

Migrena je kompleksna nevrološka motnja, ki jo Svetovna zdravstvena organizacija uvršča na šesto mesto najbolj onesposabljajočih bolezni. Kar 90 odstotkov ljudi, ki imajo migreno, namreč navaja, da z migreno niso sposobni delati. A se manj kot polovica o zdravljenju posvetuje z zdravnikom, zato strokovnjaki pozivajo k spremembam na tem področju.

Evropska zveza za migreno in glavobole ter družba Novartis sta pred časom izvedli največjo globalno raziskavo med ljudmi, ki živijo z migreno. V njej je sodelovalo več kot 11.000 ljudi, ki imajo vsaj štiri dni migrene na mesec, iz 31 držav. Izsledki so med drugim pokazali, da migrena zniža delovno produktivnost za približno polovico.

V zadnjem mesecu pred potekom raziskave je 60 odstotkov zaposlenih anketirancev zaradi migrene zamudilo skoraj cel delovni teden. Kljub hudemu vplivu migrene na njihovo delo in življenje so anketiranci povedali, da čeprav večina delodajalcev (63 odstotkov) ve za njihovo migreno, jim je le 18 odstotkov ponudilo oporo, so v Novartisu zapisali v sporočilu za javnost.

Migrena z vsemi pridruženimi simptomi močno zaznamuje življenje bolnikov in njihove odnose s svojci, prijatelji ter sodelavci. Vključuje namreč ponavljajoče napade zmerne do hude bolečine v glavi, ki je praviloma utripajoča, pogosto omejena le na eno stran glave in je lahko povezana s slabostjo, bruhanjem in povečano občutljivostjo na svetlobo, zvoke in vonjave. Ob tem se pred napadom glavobola in po njem pojavljajo motnje razpoloženja in koncentracije ter utrujenost. Najbolj pogosto se pojavlja med 35. in 45. letom starosti.

Migrena je še vedno povezana tudi s stigmo. Bolniki povedo, da bližnji in sodelavci njihovo migreno pogosto razumejo kot le nekoliko močnejši glavobol in ne razumejo, zakaj kljub migreni ne morejo opraviti svojih nalog.

Najpogosteje se pojavi v času pubertete, največji vpliv pa ima v najbolj produktivnih letih, med 35. in 45. letom starosti. Preprečevanje migrene je zato pomembno, saj pozitivno vpliva na kakovost službenega in tudi osebnega življenja ljudi s hudo migreno. Podatki namreč kažejo, da migrena negativno vpliva na čas, preživet z družino in prijatelji, da pri osebah z migreno trpijo medsebojni odnosi ter da je pri osebah z migreno skoraj dvakrat bolj pogosta depresija.

Čeprav je migrena bolj pogosta, kot so sladkorna bolezen, epilepsija in astma skupaj, je še vedno zelo slabo prepoznana in diagnosticirana. Manj kot polovica bolnikov z migreno se o tem posvetuje z zdravnikom in manj kot polovica bolnikov je zadovoljnih s trenutno terapijo. Večina bolnikov se odloči za samozdravljenje.

Po besedah nevrologa na ljubljanski nevrološki kliniki Andreja Fabjana je zelo pomembno, da so bolniki, predvsem tisti, ki imajo več migrenskih dni na mesec, ustrezno vodeni pri nevrologu. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen