Kučanov Odbor za podporo katalonskim političnim zapornikom se je prvič sestal

1

V Ljubljani se je danes prvič sestala civilna pobuda za podporo katalonskim političnim zapornikom, ki jo moti molk evropskih institucij ob visokih zapornih kaznih za devet nekdanjih voditeljev v Kataloniji. V izjavi, ki bo romala na več naslovov doma in v tujini, so protestirali ob dogajanju, ki da pomeni kršitev demokratičnih pravic v Evropi.

Pobudniki ustanovitve Odbora za podporo katalonskim političnim zapornikom v Španiji so bivši predsednik republike Milan Kučan, filozofinja in sociologinja Spomenka Hribar, profesor na ljubljanski univerzi Rudi Rizman in nekdanji zunanji minister Ivo Vajgl, ki so danes tudi spregovorili na prvem srečanju. Glavni namen tega srečanja je bil sicer sprejem protestne izjave, ki jo je Kučan označil za “malo ustavo” odbora.

Med naslovniki izjave so predsednik republike, vlada, državni zbor in zunanje ministrstvo, pa tudi Evropski parlament, Evropska komisija, špansko veleposlaništvo in katalonska vlada. Slednji jo bo predal kar njen delegat v jugovzhodni Evropi Eric Hauck, ki mu je Kučan danes osebno izročil izjavo.

V izjavi odbor izraža prepričanje, da zaporne kazni katalonskim voditeljem “resno spodkopavajo temelje evropskega vrednotnega sistema”. “Svoboda izražanja, združevanja in izrekanja, tudi na referendumu kot enemu najširših in najbolj legitimnih demokratičnih forumov, so svoboščine, ki jim je špansko vrhovno sodišče s svojo sodbo odreklo veljavo v EU,” so zapisali.

“Nesprejemljivo je, da so naši evropski sodržavljani kaznovani zgolj zato, ker se z demokratičnimi sredstvi brez nasilja borijo za svoje osebne in kolektivne pravice,” so zapisali in izrazili prepričanje, da gre za politične zapornike, kar da so ocenili tudi številni pravni strokovnjaki.

Poudarjajo še, da ne gre samo za notranjepolitično vprašanje Španije. “Kratkovidno je prepričanje, da je to krizo mogoče reševati z represijo, ustrahovanjem, zapori in spodbujanjem sovražnosti,” menijo in dodajajo, da je krizo mogoče rešiti samo po poti političnega dialoga.

Kot je pojasnil Kučan, gre pri odboru za “moralni in etični pritisk na španske, evropske in slovenske oblasti, da končno vidijo, da ne gre samo za notranji problem Španije, ampak za evidentno kršenje človekovih pravic”.

“Človekove pravice so univerzalne in so v hierarhiji varovanja vrednot, ki jih varuje mednarodno pravo, nad suverenim pravom oziroma notranjim pravom vsake suverene države,” je še dejal Kučan.

Odbor moti tudi molk ob kršitvah pravic deveterice iz Katalonije, tako na ravni EU kot Slovenije. Molčati ob dogajanju po njihovem pomeni “prevzemati odgovornost za njihovo usodo, pa tudi rušenje evropskih demokratičnih načel”.

“Mi se ne opredeljujemo niti za niti proti neodvisnosti Katalonije, to ni naša stvar. Mi smo tukaj zato, da rečemo, da so takšne zaporne kazni, takšna represija, takšno nasilje države nad svojimi državljani, nesprejemljive,” je poudaril Vajgl.

Odbor ima trenutno nekaj več kot 40 članov, med njimi vse tri nekdanje varuhe človekovih pravic v Sloveniji Iva Bizjaka, Zdenko Čebašek Travnik in Matjaža Hanžka ter evropska poslanca Milana Brgleza in Tanjo Fajon. Članici sta tudi nekdanja poslanka dunajskega in Evropskega parlamenta Angelika Mlinar in italijanska senatorka Tatjana Rojc. Kučan upa, da bosta lahko obe v svojih državah nastopili s podobnima iniciativama. (sta/ured)

Število komentarjev: 1
  1. Muco pravi

    Ko se oglašajo “takšni in podobni” me popade sveta jeza in bi vsem lastnoročno je…. mat….

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen