Kdaj bomo v Sloveniji pred zakonom vsi državljani enaki? Poslanec Černač z argumenti povsem povozil premierja Šarca!

6

Ali sta podjetnik, ki mu davkarija zaradi nekaj deset evrov neplačanih obveznosti nemudoma blokira račun in zarubi sredstva, in podjetnik, ki izhaja iz znane politične aktivne slovenske družine leve politične provenience, pred zakonom enaka?

Zadnji dan septembrske seje državnem zboru so bila na dnevnem redu poslanska vprašanja predsedniku vlade Marjana Šarca. Poslanca SDS Zvonka Černača je zanimalo, zakaj so ravnanja državnih organov in institucij pri zaščiti javnih interesov oziroma javnih sredstev zelo različna in kdaj bo v ustavi zagotovljeno načelo enakosti pred zakonom resnično uveljavljeno.

 

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

ZVONKO ČERNAČ: V Republiki Sloveniji imamo številne državne organe in institucije, ki naj bi ščitili javni interes, javna sredstva oziroma premoženje, preprečevali zlorabe in skrbeli za uresničevanje načela, ki je zapisano v 14. členu ustave in govori o tem, da smo pred zakonom vsi enaki. Kako zadeve delujejo v praksi, pa lahko spremljamo praktično vsak dan. Učinkovitost teh organov je izjemna, ko gre za minorne zadeve, ko je potrebno, na primer davkariji oziroma FURS izterjati nekaj 10 ali 100 evrov neplačanih prispevkov in davkov. Takrat se v nekaj dneh sprožijo vsi mehanizmi, prisilna izterjava, blokada računa in tako naprej. Sprašujem vas, spoštovani predsednik vlade, zakaj se po vašem mnenju ti mehanizmi ne sprožijo v nekaj dneh – nekateri se ne sprožijo niti v nekaj letih – ko gre za 100.000 evrov neplačanih davkov in prispevkov znane slovenske družine? Ali sta torej podjetnik, ki mu davkarija zaradi nekaj deset evrov neplačanih obveznosti nemudoma blokira račun in zarubi sredstva, in podjetnik, ki izhaja iz znane politične aktivne slovenske družine leve politične provenience, pred zakonom po vašem mnenju enaka? Učinkovitost teh organov je izjemna oziroma prekomerna, ko je potrebno oglobiti človeka, ki pomaga prijatelju pri popravilih strehe in nikakršna, ko se družina znanega slovenskega politika ob očitnih zlorabah zakonodaje znebi 95 % svojih dolgov, ki se merijo v desetinah milijonov evrov.

Nadalje, pri odkrivanju premoženja nezakonitega izvora ti državni organi v nedogled domnevno ščitijo javni interes, ko preiskujejo, od kje nekomu sredstva za nakup 30 let starega traktorja, nihče od teh pristojnih organov pa ne preiskuje tega, od kje nekomu 60 milijonov evrov, čeprav je bil direktor in bi ta znesek zaslužil v 100 do 200 letih.
Slovenija pa naj bi bila pravna država, vsaj tako pravi ustava, v kateri naj bi bili pred zakonom vsi enaki.

Vi kot predsednik vlade, gospod Šarec, ste prvi na premici odgovornih za uresničevanje teh načel. Dobro leto dni ste predsednik vlade. Kaj ste doslej storili za to, da bi bili v Sloveniji pred zakonom resnično vsi enaki? Kaj ste storili za to, da bi državni organi in institucije delovali do vseh enako pri zaščiti javnih interesov oziroma javnih sredstev, ne glede na imena in priimke tistih, ki se znajdejo v teh postopkih?

MARJAN ŠAREC: Ja, težko je dajati konkreten odgovor na takšno vprašanje, glede na to, da sam nisem ne FURS, ne druge inštitucije. Verjetno se strinjate, da predsednik vlade ni tisti, ki bo zdaj osebno skrbel za to, da nek dolg izterjan ali pa ne. S strinjam, da zagotovo so bili v preteklosti tudi primeri, ki niso bili v čast tej državi. Ne nazadnje bom ponovil, da tudi vaš predsednik še vedno ni pojasnil 200.000 evrov premoženja, še enkrat ponavljam. Tudi to moramo povedati, če smo pri tem. Tudi se strinjam, da insolvenčna zakonodaja – to bo še eno vprašanje na to temo potem kasneje, da insolvenčna zakonodaja ni v redu, če pride do takšnih lukenj in do takšnih anomalij. Na preteklih dveh sejah vlade – to bodo ministrice in ministri potrdili – sem govoril točno o tem. Skratka, zakonodaja in sem tudi naročil, da se pripravi takšna zakonodaja, ker takšnih lukenj ne bo. Vsak zakon ima lahko takšne ali drugačne pomanjkljivosti.

Strinjam se tudi, da državljanke in državljani težko razumejo, če nekomu rubijo hišo za 100 evrov, drugemu pa za toliko in toliko milijonov, se seveda nič ne zgodi. Drugo je tudi treba povedati, da upniki, če so pravi upniki, če ne gre za kakšne obvode, morajo tudi seveda razmisliti, komu posojajo denar in komu dajejo posojila, ker vemo, da dati posojilo, poroštvo ali kaj podobnega je zelo tvegana zadeva. Marsikdo je tudi na osebnem nivoju zaradi tega že propadel, ker je komu dal poroštvo, pa potem ta ni dobil oziroma mu ni vrnil tega denarja. Zato se strinjam z vami, da je treba skrbeti za to, da bo ta država resnično pravna za vse. In v tem delu imate prav, ampak seveda to velja tudi za nepojasnjeno premoženje, za odvzem nezakonito pridobljenega premoženja in v vseh primerih je treba ravnati enako.

To, kar se je zgodilo, da je dobil tisti, ki je prekrival strehom, tisoč evrov globe in da so prišli, če držijo navedbe medijev, da so prišli s čeladami in pištolami pač, ker so tako opremljeni in ga oglobili kot nekega nepridiprava, to zagotovo ni dobro. In osebno, tudi s svojimi izjavami, vedno poudarjam, da je treba takšne anomalije odpraviti, pa ne glede na to, da je bila po zakonu ta globa izrečena pravzaprav najnižja možna globa. In vsi te zakoni, ki so napisani, tako kot so, če omogočajo luknje ali pa če omogočajo kakšne krivične odločitve, jih je zagotovo treba popraviti.

Potem kot drugo. Tudi sodišča, v katera se pa sam ne morem vtikati, ker so druga veja oblasti, tako kot se ne morem vtikati v državni zbor, ki je ločena veja oblasti, tudi sodišča imajo svoje pristojnosti in lahko razsojajo. Se je tudi zgodilo, da je sodišče nekega Pakistanca, ki je dokazano po domače povedano švercal ljudi čez mejo, ga sodišče pač ni izgnalo, ga ni izgnalo iz države, pa bi ga po mojem mnenju moralo za pet let izgnati, zato da se tihotapljenje ne bi več dogajalo pa ga ni, ampak to je sodišče. Na sodišča predsednik vlade nima vpliva in živimo v demokraciji in ne verjamem, da bi bili zadovoljni, če bi predsednik vlade lahko naročal sodiščem kaj naj naredijo. Je pa priprava zakonodaje zagotovo v pristojnosti ministrstva za pravosodje in ministrstvo za pravosodje po mojih podatkih tudi že dela na teh zadevah, zato da te luknje v zakonu, ki so, potem, da se to ne bi ponavljalo. Hvala.

ZVONKO ČERNAČ: Glejte, spoštovani gospod Šarec, vi ste dobro leto dni predsednik vlade. Tukaj danes sedimo v državnem zboru, ne sediva v gostilni in debatirava o tem, kaj je v tej državi narobe, ampak sedimo v državnem zboru, kjer vas parlamentarna veja oblasti sprašuje, kaj boste storili za to, da bo v ustavi zapisano načelo enakosti pred zakonom in o tem, da je Slovenija pravna država, tudi uresničeno.

Vi ste v 95 % govorili o vsem drugem, samo o tistem, kar sem vas spraševal, ne, ampak ne glede na to v tistih 5 % pa sem zasledil, da se vi s tem strinjate, da vi smatrate, da Slovenija trenutno ni pravna država in da zakoni v tej državi ne veljajo za vse enako, popravite me v dopolnitvi odgovora, če tu narobe razumem, kajti jaz sem vas spraševal o tem, zakaj se vsi mehanizmi državni sprožijo takrat, ko gre za nekaj 10 evrov, torej za neko manjšo družbeno škodo neplačanih davkov, ne sprožijo pa se, ko gre za 100.000 evrov, torej, če se ne sprožijo tam, kjer je škoda večja, kjer je javni interes večji, kjer so davkoplačevalci bistveno bolj ogroženi, potem dejansko Slovenija ni država, kjer bi zakonu enako veljali za vse.

Vprašal sem vas, kaj ste v zadnjem letu dni storili za to, da bi bili v tej državi pred zakonom vsi enaki, in vi ste mi omenili, da se neka zakonodaja pripravlja, da kot ste informirani ministrstvo za pravosodje nekaj počne. Kaj počne? Kakšna zakonodaja se pripravlja? Na kakšen način bo v prihodnje v tej državi uresničeno načelo 2. in 14. člena ustave, torej, da bo ta država resnično postala pravna država in da bodo v tej državi zakoni enako veljali za vse, tako za tistega, ki ga bremeni nekaj 100 ali pa nekaj 10 milijonov evrov takih ali drugačnih rabot kot za tistega, ki povzroča neko minorno škodo, kjer pa ne bi bilo potrebno, da se mehanizmi sprožijo na tak način, kot ste ga tudi sam omenil v enem konkretnem primeru? Prosim za odgovore.

MARJAN ŠAREC: Če ste dobro poslušali, sem rekel ravno to, da ministrstvo za pravosodje pripravlja oziroma pregleduje zakonodajo zakaj prihaja do lukenj v zakonu. To sem povedal na tudi mojo pobudo. Povedal sem tudi, da kot predsednik vlade nimam pravice vplivati na organe, to se strinjamo, da ne more poklicati na FURS pa reči tega in tega je treba pregledati, tega pa tega ne pregledati. Tukaj se verjetno strinjava, razen če je iz prakse vaše vlade bilo drugače, ne vem, to je pa tudi možno, ampak mislim, da vseeno ne, vsaj upam. Tako, da če ste me pozorno poslušali, sem to povedal. Vem pa, da ko bom zdaj zaključil odgovor, boste seveda rekli, da niste dobili zadovoljivega odgovora in da bo opravljena razprava, saj to je že znan postopek.

Še enkrat ponavljam, na seji vlade sem govoril o tem in tudi naložil ministrstvu za pravosodje, da pregleda kje je zakonodaja luknjasta, zato da se to ne bi dogajalo, če ste dobro poslušali. Anomalije se pa vedno dogajajo, ker je tudi prisoten človeški faktor pa tudi premalo inšpektorjev je na določenih mestih pa tudi ljudje so na mestih, kjer se bojijo odločati in tako naprej. Tudi to smo že v preteklosti govorili.

Tako, da v svoji osnovi se v bistvu strinjava pa ne bom ponovil tistega, kar sem povedal prej,v prvem delu odgovora, tako da, če pa mislite, da predsednik vlade lahko osebno kar odreja nekaj, tako pa nimamo ravno predsedniškega sistema in tudi nismo v kakšni državi s pomanjkanjem demokracije, in mislim, da se je treba vseeno, se opravičujem, vseeno državi nekih procedur, tako da verjetno se bova strinjala, da kot rečeno, ne morem klicati na FURS in vplivati na te organe, ker potem ne bomo živeli v takšni demokraciji, kot si jo želimo. Je pa zakonodaja tista, to se pa strinjam. Zakonodajo pa mora ministrstvo tako narediti, da se to ne bo ponavljalo. To se pa strinjam.

ZVONKO ČERNAČ: Poglejte, spoštovani predsednik vlade, vi ste govoril o tem, da je problem zakonodaja. Jaz ne vem, če je problem zakonodaja. Jaz sem vas izrecno vprašal, dvakrat, trikrat, zakaj po vašem mnenju zakonodaja v tej državi učinkuje pri nekom, ko gre za nekaj 10 evrov, ne učinkuje pa pri nekom, ko gre za nekaj milijonov evrov in tega odgovora, poglejte, nisem dobil. Nekako sem dobil odgovor, da v tem zadnjem letu vi na tem, da bi ta država resnično delovala kot pravna država, kjer bi bili pred zakonom vsi enaki, niste storili nič.

Če jaz zdaj nekega dijaka, srednješolskega vprašam, kaj je počel zadnje leto dni, pa tudi če je imel šest popravcev, jaz verjamem, da bi bo znal povedati, kaj je počel zadnje leto dni. Vašega odgovora v tej smeri žal danes ni bilo. Ta parlament si te odgovore zasluži, ne samo ta parlament, ne samo opozicija, ampak vsi si te odgovore zaslužimo, zaradi tega predlagam, da o tem ne odgovoru oziroma pomanjkljivem odgovoru predsednika vlade opravimo razpravo na naslednji seji državnega zbora, še posebej zaradi tega, ker je ena izmed prioritet, ki ste si jo, gospod Šarec, zapisali v koalicijsko pogodbo, prva alineja teh prioritet na četrti strani govori o tem, da bo v svojih naporih delovanje tako koalicije kot vlade temeljilo na doslednem spoštovanju načel pravne države, doslednem spoštovanju načel pravne države s poudarkom na resnični enakosti pred zakonom, s poudarkom na resnični enakosti pred zakonom.

Vaše delovanje pa, kot kaže, gre v popolnoma drugi smeri tudi zaradi tega, ker slišimo, da se dogajajo različne uzurpacije neposredno iz vašega kabineta služb, ki naj bi delovale v interesu države in delujejo bolj v vašem zasebnem interesu, torej vse bolj očitno postaja, da bo ta pravna država in ta neenakost pred zakonom po tistem, ko boste zapustili ta mandat, večja, kot je bila pred tem, ko ste ta mandat nastopili. Ne nazadnje, ko je šlo za znano afero z odpisi dolgov družine Jankovič, ste na Facebooku zapisali, »da si pa tudi sam želim enakost pred zakonom, kajti če tega ni, potem težko govorimo o pravni državi.«, konec citata.

To je zapisal predsednik Vlade Republike Slovenije. Torej, predsednik Vlade Republike Slovenije pravi, da si želi enakosti pred zakonom, priznava, da te enakosti ni, torej če kje, bi morali v Državnem zboru po taki izjavi zvoniti vsi alarmi, še posebej pa po tistem, kar smo slišali danes. Nihče ne pričakuje od predsednika vlade, da bo opravljal operativno svojo funkcijo, pač pa da bo poskrbel za to, da bodo v tej državi pravila igre, zakoni, ustava, veljali enako za vse in da bodo prioritetno državni organi skrbeli za tiste pomanjkljivosti, ki se dogajajo v izvrševanju teh zakonov, kjer gre za bistveno večjo ogrožanje javnih sredstev in vsega ostalega. Tega danes tudi po priznanju predsednika vlade nimamo, zaradi tega predlagam, da na naslednji seji o tem opravimo razpravo.

Št. komentarjev: 6
  1. Marjan pravi

    Pod tem vaškim burkežem bomo samo še bolj razslojeni in pravno neenaki, ker on enostavno ne razume pojma pravna država. Prevelike čevlje si je namreč obul tale kam’nčan…

  2. linke pravi

    ustavite serpentinška za vsako ceno!

  3. linke pravi

    serpentinška odstaviti ,pa naj gre nazaj na radio ga-ga afne guncat, saj drugega z svojo lubadarsko izobrazbo tako ni sposoben . na teh slovenskih tleh od pamtiveka ni bilo tako butastega državnika. sankta simplicitas.

  4. linke pravi

    serpentinška odstaviti ,pa naj gre nazaj na radio ga-ga afne guncat, saj drugega z svojo lubadarsko izobrazbo tako ni sposoben . na teh slovenskih tleh od pamtiveka ni bilo tako butastega državnika. sankta simplicitas.

  5. Franc Mihič pravi

    Ali smo vsi enaki pred zakonom?

    Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je disciplinskemu tožilcu pri sodnem svetu predlagal uvedbo disciplinskega postopka proti okrožnemu sodniku Zvjezdanu Radonjiću. Ali ne bi bilo potemtakem aktualno, da sodni svet obravnava tudi izjavo predsednika vrhovnega sodišča Damjana Florjančiča: »Ni vprašanje enakosti pred zakonom, če sodišče izvaja zakon, kot je napisan. V tem kontekstu ima sodišče pravico, da ga interpretira.« Tako je poročala nacionalna RTV v Dnevniku 6. septembra letos. Damjan Janković je v tem kontekstu lahko izkoristil zakon in izbrisal 29 milijonov evrov dolga v treh podjetjih in sodišče je to potrdilo.

    Damjan Janković je glede zakona, ki mu je omogočil odpis dolga, povedal: »Politika lahko vedno spremeni zakon, če ne ustreza.« Ministrica za pravosodje Andreja Katič je tedaj dejala: »Mi ves čas spremljamo, ali pri izvajanju zakonodaje prihaja do kakršnih koli anomalij v praksi, in dajemo predloge in pobude za spremembe.« Ministrica Alenka Bratušek pa je dejala: »Tisti, ki izvaja zakone, je, ko vidi, da se zakon zlorablja, menda dolžan ukrepati.« Pravno sodba sodišča v primeru Janković dokazuje, da so dolžniki privilegirani v škodo upnikov tudi na podlagi zakona.
    Anomalija sklepa sodišča je bila glede na namen zakona tako velika in očitna, da je bila v državnem zboru sklicana okrogla miza Temelji pravne države, na kateri so se predstavniki vseh treh vej oblasti spraševali, ali smo pred zakonom res vsi enaki. Ali ni torej izjava predsednika vrhovnega sodišča takšna, kot da je pravosodju dopuščeno, da kljub očitni zlorabi zakona ne ukrepa? Kot razumem, se z izjavo predsednika ne strinjata niti ministrica Alenka Bratušek niti pravosodna ministrica Andreja Katič. Menim, da je vprašanje učinkovitosti in pravičnosti pravosodja tako resno, da bi ga moral obravnavati sodni svet. Njegov odgovor bo po mojem usoden za delovanje pravne države, kar tudi najbolj zanima državljane te države.
    Franc Mihič, Ribnica

  6. Janez Kepic-Kern pravi

    V času, ko se je tole “imitatorstvo in povzpetništvo” v Kamniku dogajalo,
    je bil Kamnik v krizi.
    Zgarane delavke – so z normiranega garanja za stroji v SVILANITU
    odhajale
    v predčasne – MIZERNE PENZIJE,
    ali pa — na – ČAKANJE – na mizerne penzije.
    V Kamnku pošteno živiš samo,
    če si do sebe neusmiljen — fabriški garač
    Na videz zabavno imitatorstvo – pa se konča – kot to lahko vidimo – SEDAJ.
    Zakaj ni Šarec – IMITIRAL – kamniški fabriških – delavcev
    njegova sodelavka, podjetnica – pa – bi lahko
    kaj povedala na odru – v žargonu- garačic iz SVILANITA npr.
    ” Turk zdej prdajajo cnej “ANTLE=BRISAČE ” kot mi – SVILANIT.
    Zato sm pa jest – na čakajnu”.
    LMŠ imitator pa bi lahko rekel:
    “U Kamlk je “BARUTANA=SMODNIŠNICA” tkoaltko – “kaput”,
    v TITANU
    – so pa na – “škrge”. L.R. upokojeni ok knjižničar Janez Kepic-Kern KOMENDA
    P.S.
    V Kamniku imam nekaj žlahte, starih znanih ljudi.
    Zato razmere v KAMLKU – kar poznam
    Seveda
    “žal naš” LMŠ imitator – ni imitiral zgaranih kmnišjih fabriških delavcev,
    raje je immitiral
    visoke politike npr. dr. Turka, Drnovška

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen