Banka Slovenije: Povečanje makroekonomskih tveganj zahteva previdnost pri vodenju fiskalne politike

0

Zaostrene razmere v mednarodnem okolju so začele opazneje vplivati na slovensko gospodarstvo. Povečala so se makroekonomska tveganja, kar zahteva previdnost pri načrtovanju in vodenju fiskalne politike, tudi v sklopu priprave proračunov za leti 2020 in 2021 ter drugih fiskalnih ukrepov, so ocenili v Banki Slovenije.

Državni sektor je sredi leta ohranjal presežek, ki je v enem letu do junija znašal 0,6 odstotka BDP. V prvi polovici leta je bila bila medletna rast izdatkov države nekoliko višja od rasti prihodkov države in nominalne gospodarske rasti, v najnovejši publikaciji o makroekonomskih gibanjih ugotavlja Banka Slovenije.

Dolg države je bil ob koncu junija pri 67,7 odstotka BDP in se je od konca lanskega leta znižal tako nominalno kot v deležu BDP. A dolg še presega referenčno vrednost 60 odstotkov BDP, prav tako pa izziv za javne finance predstavljajo demografska gibanja, so izpostavili v Banki Slovenije.

Kot so ugotovili analitiki centralne banke, je BDP v drugem četrtletju stagniral, razpoložljivi mesečni podatki o obsegu aktivnosti in anketni kazalniki pa nakazujejo precej šibko rast tudi v tretjem četrtletju. Rast industrijske proizvodnje je bila v poletnih mesecih nizka, julija je medletno stagnirala gradbena aktivnost.

So bili pa v tem mesecu razmeroma ugodni podatki o rasti prodaje v številnih storitvenih dejavnostih. To sovpada z nadaljnjim povečevanjem izvoza storitev in, če sklepamo po razmeroma visoki rasti plač, tudi s še naprej robustno zasebno potrošnjo, so navedli.

Razmeroma visoka rast plač in stagnacija produktivnosti sta dvignila rast stroškov dela na enoto proizvoda precej nad evrsko povprečje. Rast teh stroškov je sicer med članicami značilna še za baltske države, Ciper, Slovaško in deloma Nemčijo.

Nominalni rasti blagovnega izvoza in uvoza letos sta po ugotovitvah Banke Slovenije ostali visoki, a le, če upoštevamo trenutne podatke o menjavi farmacevtskih proizvodov s Švico. Če te menjave ne upoštevamo, je bil blagovni izvoz avgusta po plačilnobilančnih podatkih medletno celo nekoliko manjši, rast uvoza pa je bila zanemarljiva.

Septembra se je inflacija po avgustovskem pospešku znižala na 1,7 odstotka. Umiritev je bila posledica negativnega prispevka cen energentov, manjšega prispevka rasti cen hrane in po avgustovskem skoku tudi industrijskih proizvodov brez energentov.

Inflacija z izločenim vplivom cen energentov, hrane, alkohola in tobaka je septembra dosegla 2,3 odstotka in je evrsko prehitevala za 1,3 odstotne točke. Relativno visoka slovenska osnovna inflacija je posledica domačih inflacijskih dejavnikov, kot so višji stroški dela na enoto proizvoda in naraščajoča stopnja dobička. Te pritiske pa je blažilo zniževanje uvoznih cen. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen