Za repatriacijo iz Venezuele zaprosilo 55 oseb

0

Zunanji minister Miro Cerar je danes v odgovoru na poslansko vprašanja v odboru DZ za zunanjo politiko zagotovil, da bo Slovenija storila vse, da iz Venezuele čim prej pripelje 55 oseb slovenskega porekla, ki so za to zaprosile. V skladu s sklepom vlade s konca avgusta je sedaj v pripravi delovni načrt repatriacije.

Na vprašanje poslanca Jožefa Horvata (NSi) kdaj in na kakšen način se bo v skladu s sklepom vlade 29. avgusta začela repatriacija Slovencev iz Venezuele, je minister Cerar pojasnil, da ima delovna skupina, ki jo vodi urad za Slovence v zamejstvu in po svetu na ravni državne sekretarke, 30 dni časa za pripravo vsega potrebnega za repatriacijo, torej delovnega načrta, po katerem jo bodo izvedli. Zagotovljena imajo tudi finančna sredstva. Dodal je, da bodo skušali pripeljati vse prosilce, “če ne bodo obstajali kaki zakonski zadržki”.

Povedal je, da je slovensko veleposlaništvo v Braziliji v stalnem stiku s Slovenci v Venezueli in da tudi na zunanjem ministrstvu in v uradu skrbno spremljajo razmere v Venezueli, če bi prišlo do novih potreb po repatriaciji ali pomoči slovenskim državljanom in ljudem slovenskega porekla v Venezueli.

Po podatkih urada v Venezueli živi okoli 500 do 600 oseb slovenskega porekla, po podatkih notranjega ministrstva pa 335 slovenskih državljanov.

Horvat je v repliki izrazil čudenje, da Slovenija še nima delujočega sistema repatriacije kljub sprejemu ustreznega zakona v času vlade v letih 2004-2008. Izpostavil je, da gre zaradi zaskrbljujočih razmer v Venezueli za zelo perečo problematiko in da je zato potrebno čimprejšnje ukrepanje. Tudi Cerar se je strinjal, da gre za pereče vprašanje in dodal, da je repatriacija prioriteta vlade. Tudi sam si želi, da bi zadeve potekale hitreje, a opozoril, da gre za zapletene postopke, ovira pa so tudi razmere v Venezueli in omejene možnosti komuniciranja s Slovenci.

Na vprašanja Monike Gregorčič (SMC) glede zadostnosti proračunskih sredstev v okviru proračuna za leti 2020 in 2021 je minister povedal, da si ministrstvo želi nekaj milijonov evrov več, kot je bilo predvidenih ob prvem razrezu. Izpostavil je potrebe MZZ za širjenje in krepitev diplomatsko-konzularnih predstavništev v EU in po svetu, tudi v luči slovenskega predsedovanja EU v drugi polovici leta 2021. Navedel je tudi potrebe zaradi novih varnostnih tveganj ter poravnave mednarodnih članarin. Prepričan je, da mora ostati zunanja politika prioriteta vlade in da se mora to poznati tudi na proračunu.

Predsednik odbora Matjaž Nemec (SD) je ministru naslovil pobudo, da slovenska diplomacija, predsednik republike in vlada stopijo v stik z novo italijansko vlado, da bi v okviru predvidenih zakonskih sprememb v Italiji omogočili neposredno izvolitev predstavnikov slovenske manjšine v italijanski parlament. Cerar je povedal, da se bo ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku prihodnji teden srečal z italijanskim kolegom in mu predlagal srečanje. Povedal mu bo tudi, da Slovenija pričakuje, da bo zakonodaja “najmanj spoštovana, če ne nadgrajena”, tako, da bo zastopništvo Slovencev v Italiji na nacionalni in regionalni ravni nadgrajeno, je povedal.

Na vprašanje Nika Prebila (LMŠ) glede stopnjevanja napetosti na Bližnjem vzhodu glede Irana, je minister Cerar izrazil zaskrbljenost zaradi zadnjih zaostritev med Savdsko Arabijo in Iranom, v katere so vključene tudi ZDA, po napadih na savdske naftne objekte. Minister je izpostavil stališče Slovenije, da je potrebno reševati zadeve z dialogom, po politični poti, da ne bi prišlo do enostranskih akcij, saj gre za kompleksno in nevarno situacijo. Evropska unija mora biti tu maksimalno zunanjepolitično aktivna na svoj miroljuben način. Sloveniji stopnjevanje napetosti ni v interesu tudi zato, ker je po sklenitvi sporazuma o iranskem jedrskem programu leta 2015 v Teheranu odprla svoje veleposlaništvo in to ravno zato, da bi lahko okrepila gospodarsko sodelovanje z Iranom, je dodal minister Cerar. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen