Ustavni pravniki za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo absolutnega prednostnega glasu

0

Skupina ustavnih pravnikov je na delovnem posvetu pri predsedniku republike menila, da bi bilo ustavno najbolj čista sprememba volilne zakonodaje ukinitev volilnih okrajev in uvedba absolutnega prednostnega glasu. Uvedba relativnega prednostnega glasu bi bila zanje morda sprejemljiva le, če bi bil obvezen. Del strank nasprotno želi neobveznega.

Predsednik republike Borut Pahor je delovni posvet z ustavnimi pravniki in predstavniki strank sklical, ker je želel izvedeti, ali bi bila uvedba relativnega prednostnega glasu, za katerega naj bi med strankami obstajala dokaj visoka stopnja soglasja, skladna z ustavo, da na naslednje volitve ne bi padla morebitna senca dvoma.

Kot je danes povedal član skupine petih pravnikov, ki je za Pahorja pripravila izhodišča za spremembo volilne zakonodaje, Ciril Ribičič, v skupini menijo, da bi bila ustavno najčistejša rešitev ukinitev volilnih okrajev in uvedba obveznega absolutnega prednostnega glasu, kar bi pomenilo, da bi volivci glasovali za kandidata, s tem pa tudi za listo. Pri tem bi lista na koncu dobila toliko glasov, kot bi bil seštevek vseh prednostnih glasov za kandidate na njej.

Ker pa tej rešitvi tudi po opozorilih Pahorja stranke niso posebej naklonjene, bi bila po oceni Ribičiča ena od še sprejemljivih, sicer slabših rešitev uvedba relativnega prednostnega glasu, a bi moral biti ta obvezen. Slednje bi pomenilo, da bi volivec poleg liste obkrožil tudi kandidata, za katerega bi želel, da je izvoljen v parlament, pri čemer bi, kot rečeno, moral to narediti obvezno.

A med predstavniki strank danes ni bilo čutiti naklonjenosti takšni rešitvi. Dejan Levanič iz SD je izrazil pomislek, da bi bilo v primeru, ko bi moral volivec poleg stranke obvezno obkrožiti še kandidata, preveč neveljavnih glasov, ker veliko volivcev tega morda ne bi naredilo. Navzoči pravniki so na ta pomislek odgovoril, da bi bilo težavo mogoče rešiti tako, da glas ne bi šteli kot neveljaven, pač pa bi ga v enakem deležu razdelili ostalim kandidatom.

Poslanec LMŠ Aljaž Kovačič uvedbi obveznega relativnega prednostnega glasu nasprotuje, saj bi s tem po njegovih besedah ukinili možnost, da volivec glasuje samo za stranko. “Veliko ljudi reče, da bo volili to in to stranko, ampak je ne bodo zaradi te in te osebe,” je dejal.

“Če želimo zagotoviti odločilen vpliv volivcev na izbor kandidatov, potem moramo izhajati tako iz imena in priimka kandidata kot iz same stranke. Relativni prednostni glas to zagotavlja,” je ocenil vodja poslanke skupine SMC Igor Zorčič.

V SAB po besedah Maše Kociper zagovarjajo uvedbo neobveznega relativnega prednostnega glasu. “Neobvezni relativni prednostni glas je korak proti povečanju vpliva volivcev na izbiro kandidatov,” je dejala. Ob tem je ocenila, da ni tveganja, da bi ustavno sodišče takšno rešitev ocenilo kot neustavno.

Slednjemu je pritrdil nekdanji ustavni sodnik Ernest Petrič, ki je dejal, da sam kot ustavni sodnik ne bi imel pomislekov, če bi moral presojati ustavnost relativnega prednostnega glasu, “imel pa bi težave z absolutnim obveznim prednostnim glasom”. Da skorajda ni tveganja, da bi ustavni sodniki relativni prednostni glas prepoznali kot neustaven, je ocenil tudi vodja službe vlade za zakonodajo Rado Fele.

Se pa o nobenem od predlogov tudi niso izrekli v SDS. Branko Grims je povedal le, da se o predlogih ne bodo izrekali, ker so prepričani, da gre zgolj za kozmetične popravke in da bi bile potrebne veliko večje spremembe. Da bi bila volilna zakonodaja potrebna precej večjih popravkov, se je strinjal tudi pravnik Igor Kaučič.

Po besedah Pahorja je predlog za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega prednostnega glasu zgolj ena od dveh možnih poti za uresničitev odločbe ustavnega sodišča, ki je del volilne zakonodaje označilo za neustavno. Druga pot je sprememba meja volilnih okrajev, za katero pa je posvet sklical za 20. september. Kot je dejal, je med strankami dogovor, da bo v DZ poslana tista rešitev, za katero bo obstajala zadostna večina.

Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša pa je ocenil, da bi bilo bolj smiselno, če bi delovni posvet o določitvi novih meja volilnih okrajev imeli pred današnjim posvetom. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen