Toninova komisija pri opustošenju Gorenjske banke do sedaj “ni opazila” gorenjske naveze, sedaj glavna varnostna grožnja tuji investitorji in ruska KGB?!

9

Pred dnevi smi se lahko seznanili z ugotovitvami Parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki jo vodi Matej Tonin. V posebni študiji, katero izdelavo so zaupali preiskovalnim novinarjem, med njimi tudi znanemu publicistu Radu Pezdirju, so posebej izpostavili srbskega poslovneža Miodraga Kostića, ki je v zadnjih letih v Sloveniji izvedel več pomembnih investicij, kot so Aerodrom Portorož, hotel Kempinski in Gorenjska banka.

Kostić naj bi bil tudi tik pred nakupom družbe Heta oziroma terjatev do slovenskih podjetij v vrednosti skoraj pol milijarde evrov. Očitno več, kot bi lahko nekateri v Sloveniji lahko prenesli. Zato ne preseneča silovitost napada na Kostića ravno v tem obdobju, ko so na vrsti regulatorne institucije, da nameravano investicijo odobrijo.

Kostić in podjetja v njegovi lasti v času spornih prijateljskih navez in financiranj, ki so pripeljala skoraj do zloma slovenskega bančnega sistema, niso bila prisotna v Sloveniji in torej niso imela nobene zveze s temi dogajanji.

Toninova komisija je obravnavala varnostne vidike dogajanja v slovenskem bančnem prostoru v zadnjem obdobju, ko je prišlo do nastanka več kot trimilijardne bančne luknje zaradi “prijateljskega” financiranja rizičnih investicij. Kot je znano, prav zaradi takih spornih kreditiranj banke niso nikoli dobile povrnjenih teh kreditov. Kostić oziroma podjetja v njegovi lasti, v tem primeru AIK Banka, v času spornih prijateljskih navez in financiranj, ki so pripeljala skoraj do zloma slovenskega bančnega sistema, niso bila prisotna v Sloveniji in torej niso imela nobene zveze s temi dogajanji.

Kostićev lastninski prevzem Gorenjske banke nikakor ni bil enostaven, saj je bila Gorenjska banka preveč poslovno prepletena  s financiranjem rizičnih poslov t.i. gorenjske naveze.

Vendar pa je Gorenjska banka pred Kostićevim prevzemom bila večkrat omenjena kot del t.i. gorenjske naveze, ki je tesno sodelovala v gorenjskih gospodarskih manevrih. Kot neformalnega vodjo gorenjske naveze se omenja dolgoletni predsednik uprave Gorenjske banke Zlatko Kavčič, njeni člani naj bi bili poleg Kavčiča še Janez Bohorič, Bine Kordež in Stane Valant.

Gorenjska banka kot bankomat t.i. gorenjske naveze

V medijih so se večkrat pojavili primeri, ki so dokazovali, da je Gorenjska banka Savi, pred Kostićevim prevzemom največjem posamičnem delničarju banke, omogočala različne tvegane posle ter prevzemala finančno tveganje zanje. Tudi zato Kostićev lastninski prevzem Gorenjske banke nikakor ni bil enostaven. Gorenjska banka je bila preveč poslovno prepletena z gorenjsko navezo, ki pa je bila na koncu vendarle prisiljena banko prodati, da bi se Sava lahko izognila stečaju.

Poznavalci ocenjujejo, da se je Gorenjska banka večkrat prekomerno kapitalsko izpostavila pri financiranju omrežja. Podobno kot druge domače banke je tudi Gorenjska banka s svojimi posojili nasedla v številnih gradbenih družbah in holdingih. Med večjimi dolžniki Gorenjske banke so bili  SGP Tehnik, družba Hat (lastnica Avtotehne), NFD Holding, H&R (lastnica Hidrie), Vipa Holding, Merkur, Ram Invest Igorja Jurija Pogačarja, Liko Vrhnika Igorja Laha, Istrabenz, FB Investicije Igorja Bavčarja, cerkvena holdinga Zvon Ena in Zvon Dva, MTB, Poteza Skupina Branka Drobnaka, CPM… Gorenjska banka je tudi ena od petih bank, za katere so stresni testi pokazali, da poslujejo na robu svojih zmožnosti. Banka Slovenije je v Gorenjski banki ugotovila 328 milijonov potencialnega kapitalskega primanjkljaja, kar je bila posledica napačnih poslovnih potez in nikoli vrnjenih kreditov. Te je banka naknadno prodajala z izjemnimi diskonti, v primeru Istrabenza celo z več kot 80 odstotnimi.

Koordinirani posli s Savo in DZS na račun ogrožanja banke

Za kakšne vrste poslovnih mrež je šlo? Kot primer lahko navedemo, da je banka še leta 2017 podjetju Sava turizem d.d. odobrila dolgoročen sindicirani kredit za dobo 12 let v višini 14.2 milijona evrov. Obenem je Gorenjska banka odobrila družbi Sava TMC d.o.o. dolgoročni sindicirani kredit za obdobje 12 let v višini 4.6 milijona evrov. Skupno je Gorenjska banka Savi odobrila 18.8 mio evrov kreditov, kar pa je znašalo kar 15 odstotkov jamstvenega kapitala banke, in to kljub temu, da je bilo vodstvo obveščeno o veliki izpostavljenosti banke. Banka je s tem reševala svojega največjega lastika Savo, šlo je za koordiniran posel na račun ogrožanja banke. Gorenjska banka je zaradi takšnih spornih kreditiranj morala prodati več milijonskih terjatev po izjemnih diskontih, torej z izgubo, na primer v primeru DZS in Istrabenza. Terjatve je z visokimi diskotni kupovala ameriška investicijska družba York, ki ima sedež v Luxemburgu, oziroma njene izpostave, prav York pa je bil v času teh transakcij tudi največji individualni lastnik Save. Krog  je bil s tem sklenjen!

V javnosti je odmevala tudi prodaja 13,6 milijona evrov terjatev do DZS z 62-odstotnim diskontom družbi Elements Capital Partners, ki v Sloveniji sodeluje s skladom York, pri čemer Gorenjska banka ni vnovčila zavarovanja za ta posojila. Nato pa je banka Termam Čatež iz skupine DZS odobrila 12 milijonov evrov kredita, čepra so bile Terme takrat zelo zadolžene. Banko je tedaj vodil Andrej Andoljšek, prvi nadzornik pa je bil David Benedek,  kasneje predsednik uprave Gorenjske banke. Po nekaterih ocenah naj bi vodstvo banke s tem oškodovalo delničarje Gorenjske banke za najmanj 10 milijonov evrov z odpisovanjem terjatev do DZS d.d. z diskonti v višini 62 odstotkov ter naknadnim podeljevanjem kredita v višini 12 milijonov evrov podjetju iz skupine DZS Termam Čatež d.d. z v naprej znanim visokim kreditnim tveganjem.

Primerov suma zlorabe položaja in oškodovanja premoženja banke je sicer bilo v zgodovini Gorenjske banke kar nekaj. Tako se je dolgoletni predsednik uprave Gorenjske banke Gorazd Trček leta 2013 znašel  v kriminalistični preiskavi zaradi obvodnega financiranja menedžerskega prevzema Merkurja in zaradi opcijskih pogodb, ki jih je sklepal s podjetjem BPT Stojana Žiberta, nekdanjega nadzornika Gorenjske banke. Trčku so očitali zlorabo položaja in 10,5-milijonsko oškodovanje banke pri podaljševanju opcijskih pogodb za nakup delnic Abanke Vipe. Leta 2014 je funkcijo predsednice uprave prevzela  Mojca Osolnik Videmšek, v javosti bolj znana kot vodja kabineta predsednika vlade Janeza Drnovška. Za njo je vodenje banke prevzel Andrej Andoljšek, ki je mandat v banki  predčasno zaključil 31. marca 2018, domnevno zaradi pričakovanih sprememb v lastništvu. Nasledil ga je David Benedek, dotedanji predsednika nadzornega sveta banke.

Za Tonina je varnostno tveganje sprememba lastništva, ne izčrpavanje banke v času bivšega lastnika!?

Zanimivo je, da se v novi varnostni oceni nacionalne varnosti Toninove komisije Gorenjska banka ne pojavlja zaradi nenavadne poslovne prakse financiranja tveganih »prijateljskih« poslov t.i. gorenjske naveze, ki je banki povzročila več kot sto milijonov evrov poslovne škode. Gorenjska banka je za Toninovo komisijo »tveganje« šele, odkar je prodana tujemu investitorju.

UDBO, ki naj bi imela po trditvah Rada Pezdirja v rokah Ljubljansko banko in njene izpostave, torej tudi Gorenjsko banko, je torej nadomestila ruska tajna služba KGB.  Pezdir bo moral pojasniti vlogo »dvojnega agenta« Davida Benedika, saj je le-ta bil v vodstvu banke pred in po lastninski spremembi.

In če je do nedavnega bil eden od avtorjev varnostne študije Rado Pezdir znan po odkrivanju udbovske kontaminacije slovenskega bančnega sistema, je zdaj svoje raziskovalne instrumente razširil tudi na delovanje tujih tajnih služb. Tako je Udbo, ki naj bi imela po trditvah Pezdirja v rokah Ljubljansko banko in njene izpostave, torej tudi Gorenjsko banko, nadomestila ruska tajna služba KGB, katere nevarnost odkriva v svojih varnostnih ocenah. Pri tem se pojavlja celo isto ime: David Benedek, ki nastopa kot nekakšen dvojni agent, saj je najprej deloval kot del »udbovskega omrežja gorenjske naveze«, kasneje pa se je očitno preobrazil v ruskega agenta KGB, ki naj bi z novim lastnikom prišla v banko.

Izpostavljanje banke visokim finančnim tveganje prek financiranja spornih poslov »prijateljem«  in več kot sto milijonov evrov, ki jih je banka izgubila zaradi tega, za Mateja Tonina in njegovega svetovalca Rada Pezdirja ni varostni problem. Novi lastnik, ki je ta omrežja in izčrpavanje banke prekinil, pa pomeni zanju »varnostno tveganje”.

Predsednik parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Matej Tonin bo moral javnosti pojasniti, čemu služijo takšne »varnostne ocene«, v katerih se tuji investitorji pojavljajo kot »grožnja nacionalni varnosti«, tukaj pa so še tudi (dvojni) agenti tujih obveščevalnih služb. Morda bi bilo boljše, če bi Toninova komisija ocenila, kakšno nacionalno škodo so naredila transakcije, ki so se v Gorenjski banki odvijale pred prihodom novega lastnika in ki segajo v stomilijonske vsote. A s tem se očitno Tonin ni pripravljen spopasti, saj je zanj očitno lažje zganjati demagogijo o ruskih agentih in tajnih službah kot razviti ustrezne pravne mehanizme za odkrivanje dejanskega domačega in mednarodnega kriminala.

Št. komentarjev: 9
  1. Roman N pravi

    Je že na “sredini”!
    Adijo 10% na volitvah.

  2. haapy yack pravi

    hoj
    Kaj bluzijo o LB?. A je niso prodal Newyorškemu židovskemu miljarderju Leonu Blacku. Kralju špekulativnih skladov in izvršni direktor Apolla, ki se mu obeta obtožba raznih krivic in ponarejanja in lažnih pretvarjan.
    boditevcvetju

  3. jaka pravi

    Tonin se je prodal za sitne pare Kučanovemu krogu, zato bo naslednjih NSi tudi izpadla iz DZ!

  4. raft pravi

    Haapy Yack pravi Pred 19 ur
    hoj
    Kaj bluzijo o LB?. A je niso prodal Newyorškemu židovskemu miljarderju Leonu Blacku. Kralju špekulativnih skladov in izvršni direktor Apolla, ki se mu obeta obtožba raznih krivic in ponarejanja in lažnih pretvarjan.
    boditevcvetj

  5. Čmok pravi

    Vse so pokradli, vse so uničili nam pred očmi, omogočili pa so jim to ravno politiki tipa tonin.

  6. franjo pravi

    Odkar piše Pezdir za Reporter je postal popolnoma nekredibilen! Še en plačani kučanov pajac več.

  7. Marjan pravi

    Tonina po naslednjih letih nikjer več ne bo, kakor tudi ne NSi in prav je tako, ker Kučanove žlahtne desnice pa v Sloveniji res nihče ne rabi!

  8. raft pravi

    Tale Tonin je pljunuti model iz filma Butec in Butec, ki si ovohava prst potegnjen iz ri-tne luknje.

  9. raft pravi

    Tale Tonin je pljunuti model iz filma Butec in Butec, ki si ovohava prst potegnjen iz ri-tne luknje.
    ——————-
    Se opravičujem, model i filma Butec in Butec je imel zobe.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen