Protest kot oblika pritiska

Piše: Davorin Kopše

0

Nekatere oblike protestov

SSKJ je včasih nepogrešljiv pripomoček tudi, če se nam zdi beseda domača in jo v osnovi razumemo.

protést -a m (ẹ̑)
javno izraženo nasprotovanje čemu, nezadovoljstvo s čim: protest jih je presenetil; kljub protestom so nadaljevali delo; končati govor s protestom; množičen protest; ogorčen, oster protest; politični, socialni protesti; protest delavcev, organizacije; protest zaradi nasilja, proti nasilju; ekspr. izjava je povzročila vihar protestov / sprejeti odločitev brez protesta; v znak protesta zapustiti zborovanje / časopisi objavljajo proteste; poslati komu protest / ta film je protest proti vojni; tudi molk je protest
♦ fin. menični protest uradna potrditev, da menica ni bila plačana ali akceptirana; polit. protest uradno sporočilo, s katerim izrazi država drugi državi v zvezi z določenim njenim dejanjem, namenom svoje nasprotovanje, nezadovoljstvo

javno izraženo nasprotovanje čemu, nezadovoljstvo s čim

protést -a m, pojm. (ẹ̑) ‹ugovor›: ~ zaradi nasilja; ~ proti nasilju; v znak ~a zapustiti zborovanje; števn. poslati komu ~

V Ljubljani bo 10. oktobra protest zoper (ne)delo vlade in posledično zoper razmere v državi. V Sloveniji smo si izborili vsaj toliko demokracije, da je javni protest pravica, žal pa je razlogov za proteste več kot se jih zgodi.

Protesti – izražanje mnenj, stališč, nasprotovanje in zavračanje

Pravica do javnega zbiranja in izražanja mnenj je zagotovljena z Ustavo Republike Slovenije. Na tovrstnih dogodkih lahko ljudje mirno a odločno in na glas izrazijo svoja mnenja, stališča, nasprotovanja in zahteve. Protest je torej nasprotovanje aktualnemu stanju, v današnjem prispevku pa se osredotočam na politično dogajanje in nasprotovanju večini odločitev koalicije in nasprotovanju pasivnosti oblasti, ki na večini področij ne opravlja svojega dela.

Razdrobljenost ne daje ustreznega učinka – skupaj smo močnejši

Pred dnevi je Franc Kangler objavil razglas s pozivom na proteste dne 10. oktobra ob 17:00 uri v Ljubljani na Prešernovem trgu pod geslom »Rešimo Slovenijo«. Uro pred tem bo v tamkajšnji cerkvi Marijinega oznanjenja maša za domovino. Do pisanja tega prispevka je udeležbo že potrdilo 18 civilnih organizacij in mnogi posamezniki. Iz mnogih slovenskih krajev bo organiziran tudi avtobusni prevoz. Informacije o tem so objavljene na spletni strani stranke SLS.

V ideji in z vključitvijo v organizacijo dogodka sta se v smislu letošnjega volilnega gesla Evropske ljudske stranke (EPP) »Skupaj smo močnejši« Kanglerju pridružili Slovenska ljudska stranka in Slovenska demokratska stranka.

Vsi navedeni tvorijo veliko politično moč, saj trenutno uradno združujejo kakih 30% realne izmerjene politične moči, za verjeti pa je, da je potenciala še veliko več, saj je nezadovoljstvo med Slovenci v zadnjem času zelo naraslo. Gre za dogajanja v državi, ki se odvijajo v ozadju, oziroma v senci relativno velike gospodarske moči države, kar pa nikakor ni zasluga vlade. Gospodarska moč je namreč kljub slabemu delu vlade visoka, to pa pasivizira ljudi in raje obsedijo na domačih zofah. V tem duhu ostajata doma še dve opozicijski parlamentarni stranki: Nova Slovenija in Slovenska nacionalna stranka, ki si po nekaterih ocenah ob zaostritvah koalicije s pogodbeno nadstrankarsko Levico obetata vstop v vlado. NSi z Matejem Toninom in SNS z Zmagom Jelinčičem imata sicer še vedno možnost pridružitve protestu, ampak za zdaj za to nista pokazali nobenega zanimanja.

Slovenska ljudska stranka je na svoji spletni strani objavila zahteve v 15. točkah:

  1. Enakost pred zakonom
  2. Popolno zaustavitev nezakonitih migracij. Za to je treba opremiti in kadrovsko popolniti slovensko policijo in vojsko, da bodo lahko uspešno zavarovali mejo
  3. Zaščito ljudi na slovenskem podeželju, ki jih ogrožajo zveri
  4. Ohranitev poštnih in bančnih poslovalnic ter bankomatov na podeželju in mestnih predelih, kjer jih zapirajo
  5. Izgradnjo 3. razvojne osi kot absolutno prioriteto pri izgradnji infrastrukture v Sloveniji
  6. Preprečitev okoriščanja dobaviteljev in privilegiranih ponudnikov pri javnih naročilih, še posebej pri nabavah v zdravstvu in infrastrukturnih projektih
  7. Dvig minimalne pokojnine, da se zagotovi dostojno življenje upokojencev
  8. Izboljšanje stanovanjskih in zaposlitvenih možnosti za mlade in mlade družine
  9. Pavšalno obdavčitev in druge administrativne razbremenitve obrtnikov, podjetnikov in kmetov
  10. Prekinitev državnega financiranja tistih nevladnih organizacij, ki kršijo ustavo Republike Slovenijo oz. podpirajo neustavno delovanje
  11. Zaščito čiste pitne vode za prebivalce Ljubljane
  12. Ohranitev centralne Ljubljanske tržnice
  13. Zagotovitev zadostnih virov pitne vode za slovensko Istro
  14. Zaščito prebivalcev Moravč in Vrhnike pred odlaganjem in predelavo nevarnih odpadkov
  15. Zaščito prebivalcev Kočevja pred nasilnimi romskimi in drugimi objestneži

Družabna omrežja kot indikator razpoloženja

Na družbenih omrežjih je odziv dober in odobravajoč. Se najdejo tudi nezadovoljni posamezniki, ki se deklarirajo za desničarje in domoljube, pravijo pa, da na proteste ne bodo prišli, ker osebno niso privrženci organizatorjev. Predvsem se spotikajo ob nekatere politike obeh strank, ki sta se pridružili protestom, pa tudi zoper samega pobudnika Franca Kanglerja. Kanglerju v nasprotju z mnenji posameznikov priljubljenost raste. Odziv na stališča nergačev je majhen, so pa vztrajni in širijo svoj negativen odnos, čeprav naj bi se zavzemali za vsebinsko iste ali podobne cilje kot navedeni stranki. Ta slovenska posebnost, ki vedno najde pot v drugo smer je dokaj žalostna, saj potrjuje tisto ljudsko: »Naj mi crkne krava, če bosta sosedu dve«.

Torej, pomembna je vsebina, cilji in volja, da skupaj pritisnemo na vlado in njeno koalicijo, ki se ne zaveda svojega poslanstva, da mora delati v interesu ljudi. Ne le svojih volivcev, ampak vseh Slovencev.

Z množičnostjo in jasno izraženimi stališči se lahko zamaje samovšečno in samodržno ravnanje koalicije. Prav množičnost in odločnost je zamajala celo totalitarni režim, ki smo ga v Sloveniji poznali pred uporom in odločno začrtano novo potjo na podlagi ljudske volje in zahtev. Nedemokratična oblast ni naklonjena spremembam, ker za to ne čuti potrebe, ampak nasprotno, oblast pred manjšimi skupinami in posamezniki, ki so razdrobljeni, brani z vsemi sredstvi. Odločilni so ljudje, ki stopijo skupaj. To lahko zruši celo diktature.

Priti na protest je lastna odločitev, spomin na to ali je bil nekdo na pravi ali napačni strani pa bo ostal še dolgo po dogodku.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen