Potencialni predsedniški kandidat Juričan (sedaj Bandić) za ustavno zaščito korupcije

0

Avtor hrvaških dokumentarnih filmov Milan Bandić, ki je nekoč bil Dario Juričan, je danes napovedal kandidaturo na prihajajočih hrvaških predsedniških volitvah. Objavil je tudi program, v katerem je med drugim navedel, da namerava zaščititi korupcijo na Hrvaškem z ustavo ter razglasiti celotno državo za zaščiteni korupcijski pas.

Juričan, ki je znan po odmevnih filmih o nekdanjih vplivnih hrvaških poslovnežih, Ivici Todoriću in Miroslavu Kutlu, je maja uradno spremenil ime in priimek v Milan Bandić, saj pričakuje, da bo z novim imenom lažje dokončal dokumentarec o zagrebškem županu Milanu Bandiću.

Med današnjo napovedjo kandidature je potrdil, da je dobil spor zaradi imena, ki ga je proti njemu zaradi novega imena sprožil zagrebški mestni urad za upravne zadeve.

S parafrazami izjav iz hrvaškega političnega življenja je napovedal, da si bo kot predsedniški kandidat prizadeval za blaginjo “malega skorumpiranega človeka” ter da namerava postati predsednik “vseh tovrstnih Hrvatov”. Meni, da prihodnost Hrvaške leži v korupciji, ki naj bi postala tudi državna religija.

Med drugim bi ustanovil ministrstvo za korupcijo, ki bi imelo sedež v predsedniškem uradu na Pantovčaku. Komisijo za odločanje o navzkrižju interesov pa bi preoblikoval v komisijo za združevanje interesov.

Urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok) naj bi postal oddelek za propagando korupcije.

“Hrvaško bom razglasil za zaščiteni korupcijski pas, skrajšano Iskop. Prizadeval si bom, da korupcija kot strateški resurs postane del ustave,” je Bandićevo izjavo povzela hrvaška tiskovna agencija Hina.

Juričan ima tudi rešitev za hrvaško gospodarstvo. Vsa državna in javna podjetja bo združil v veliki holding, Agrokor plus, v katerem bo zaposlil “vse botre in koalicijske partnerje”. Svetu bi Hrvaško predstavljal kot privlačno mesto za korupcijo.

Kot svoj volilni bazen vidi privržence vladajoče stranke HDZ, a je odprt tudi za vse ostale, ki imajo kapital in interes. Če bo postal predsednik države, se bo najprej spočil na Pantovčaku. Trdi, da ima sodelavce, ki so odločni zbrati najmanj 10.000 podpisov volivcev, ki jih potrebuje za vložitev predsedniške kandidature.

Prvi krog hrvaških predsedniških volitev je možno pričakovati decembra letos, kandidature je napovedalo že 15 oseb, med njimi nekdanji hrvaški premier Zoran Milanović (SDP) ter neodvisni kandidat, pevec in podjetnik Miroslav Škoro, ki ga podpira hrvaška desnica.

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović še ni uradno potrdila, da se bo potegovala za svoj drugi petletni predsedniški mandat. Raziskave javnega mnenja kažejo, da ima deset odstotnih točk prednosti pred Milanovićem in skoraj 16 odstotnih točk pred Škorom. Hrvaški mediji ugibajo, ali se bo v predsedniško tekmo spustil tudi dejanski župan Bandić. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen