Pristava nad Stično: Počastitev sprejetja dokumentov, ki so opredelili JLA kot mogočega agresorja!

2

Včeraj, dne 6. septembra 2019 je bila v Pristavi nad Stično slovesnost ob 29. obletnici dogodka, ko so akterji takratnega obrambnega sistema sprejeli in oblikovali dokumente, ki so postali temelj za nastanek Manevrske strukture narodne zaščite. Na tem mestu so: Janez Janša, Igor Bavčar, Tone Krkovič, Jože Kolenc in Vinko Beznik JLA opredelili kot ključno nevarnost in kot morebitnega agresorja.

Zbrane je nagovoril Martin Božidar Njavro (Darko Njavro), ki je poudaril, da je bila tudi na podlagi tam sprejetih sklepov JLA premagana in Slovenija osamosvojena. Žal pa so bili po osamosvojitvi pripadniki takratne agresorske vojske zaposleni v novonastali Slovenski vojski, kjer so v naslednjih letih zasedli tudi visoke položaje, to pa je poleg drugih dejavnikov pripeljalo Slovensko vojsko do danes vsem znanega zelo slabega stanja. Povedal je še, da so bili na drugi strani pripadniki zmagovite formacije, ki je ubranila Slovenijo pogosto odrinjeni, v veliko primerih pa tudi omalovaževani in celo sodno in drugače preganjani.

Na koncu je čestital vsem udeležencem vojne za Slovenijo za uspešno izvedbo obrambe Slovenije, posebej pa še akterjem dogodka, v čigar počastitev je potekala spominska slovesnost.

Slovesnosti sta se udeležila tudi Janez Janša in Tone Krkovič.

Celoten govor glavnega slavnostnega govornika Darka Njavra navajamo v celoti:

Spoštovani, 

Danes smo se tu zbrali, ker obeležujemo skoraj 30 let, od kar so načrtovalci obrambe nastajajoče samostojne države s projektom MSNZ pravilno opredelili vojaškega nasprotnika, t.i. ljudsko armado z njihovimi podpornimi službami, kot agresorja. MSNZ projekt, ki je bil temelj nove obrambno varnostne strukture nastajajoče države, je bil povezovalni proces. Nihče od nas, ki smo bili v  različnih vlogah ali položajih aktivni, pa pri tem domoljubnem procesu ni vedel, koliko časa bo spopad z JLA trajal, koliko bo žrtev in, kdo bo zmagovalec. Pa vendar smo zaupali vodstvu in uspeli.  

In ne, vojna za Slo ni trajala “samo” 10 dni, kakor to želijo nekateri danes lažno prikazovati. Sama vojna se je pričela z dejanjem agresije – odhodom tankov jla iz vojašnic. Ukazano jim je bilo bojno delovanje in ne le premik enot, kot to želijo nekateri prikazati danes. Vojna se končala šele z odhodom zadnjega agresorskega vojaka z ladjo iz Kopra. Seveda moramo k temu prišteti še čas priprave za vojno, ki je praktično potekal od dneva razorožitve TO maja meseca 1990.

V tej vojni smo bili skupaj, vsi pripadniki varnostnih struktur dobesedno z ramo ob rami. Tudi zadnjega vojaka jla smo pospremili skupaj. In enotnost je bil eden od ključnih elementov za zmago.

Žal so kmalu po porazu jla, nekateri politiki, katerim samostojna Slo ni bila blizu, naredili vse, da so med zmagovalce vnesli razdor.  S pomočjo servilnih medijev so ustvarili medijsko delitev, na zaslužne in manj zaslužne, delitev na boljše in slabše, naše in vaše  ter kriminaliziranje osamosvojitvenih uspehov in na koncu kriminaliziranje posameznih vidnih nosilcev osamosvojitve.

Dejstvo pa je, da smo našo vojno zmagali častno. Brez nepotrebnih žrtev, brez nasilja nad civilnim prebivalstvom, nikakršnega nasilnega maščevanja zoper tiste, ki so nasprotovali samostojni Slo ali celo delali proti samostojni državi. Nobena družina ni bila nasilno “vržena”  iz hiše, stanovanja. Nobeni otroci niso postali sirote, ker so njihovi starši izginili zaradi zmagoslavnega maščevanja nad poraženci. V želji, da bi bili boljši od zmagovalcev v neki drugi vojni, smo celo poražencem ponudili službo v naših oboroženih silah. Naenkrat je bila pomembna samo formalna izobrazba, ne znanje, sposobnost ali pripadnost. Tako smo poražence postavili na vodilna mesta v Slovenski vojski. Razen častnim izjemam, jim je bilo najbolj pomembno, koliko imajo nadur in ali je kilometrina plačana ali ne. Napaka. Posledica je stanje vojske danes, ki je ocenjeno nezadostno.

Na naše sedeže se državnih proslavah  posedajo ljudje, kateri so nasprotovali nastanku te države. Pa ne samo to. Brez kančka sramu so sprejeli vidne politične funkcije v državi, katere nastanku so nasprotovali.  Zmagovalci tako sami organiziramo  proslave, kjer lahko povemo dejstva in širši javnosti povemo resnico. Zato si veterani vojne za Slo zaslužijo spoštljiv  prostor v družbi. Spoštovanje do osamosvojiteljev se izkaže tudi s prenehanjem potvarjanja in prirejanja zgodovinskih dejstev glede na dnevne politične potrebe.  Zmagovalcem bi morala družba izkazovati spoštovanje in priznanje za dosežene cilje. Ne smemo pozabiti, da so nekateri za to državo žrtvovali največ, življenje. Naj niso umrli zaman. Zato ohranimo spomin na uspešno pripravo in izvedbo obrambe samostojne Slovenije. Ohranimo samostojno državo Slovenijo. Bodimo ponosni na naša dejanja. Obkrožiti “da” na plebiscitu in potem gledati tv, ter ob pivu v gostilnah komentirati dogajanja, ni bilo isto, kot s puško v roki ali na drugi način aktivno prispevati k zmagi.

Zato hvala vam, zaradi katerih smo se danes zbrali tu, ministroma Bavčarju in Janši, načelniku MSNZ Tonetu Krkoviču ter pripadnikoma policije Jožetu Kolencu in Vinku Bezniku.

In seveda hvala mojim kolegom in ostalim, ki ste omogočili, da smo dosegli skupni cilj, samostojno Slovenijo.

Hvala

Št. komentarjev: 2
  1. linke pravi

    to je bila velika napada se ni počistilo do skrajnega konca . brez predsodkov

  2. linke pravi

    to je bila velika napada se ni počistilo do skrajnega konca . brez predsodkov

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen