Mineva 25 let od najhujšega brodoloma v Evropi po drugi svetovni vojni; na potopljenem trajektu Estonia življenje izgubilo 852 ljudi

0

Mineva četrt stoletja od najhujšega brodoloma v Evropi po drugi svetovni vojni, ko je v Baltskem morju življenje izgubilo 852 ljudi. Tik pred obletnico brodoloma estonskega trajekta Estonia 28. septembra pa je estonsko sodišče začelo preverjanje pritožbe preživelih in svojcev žrtev, kar bi lahko vodilo v odprtje preiskave vzroka nesreče.

Tragedija estonskega trajekta Estonia v Baltskem morju na poti iz Tallinna v Stockholm je 28. septembra 1994 zahtevala 852 življenj. Brodolom trajekta, ki je v nemirno morje potonil v zgolj uri, je preživelo le 137 ljudi. Večina potnikov na trajektu, to je 501, je bila iz Švedske, 232 jih je bilo iz Estonije. Točen vzrok nesreče še vedno ni znan.

Upravno sodišče v Tallinnu trenutno obravnava pritožbo zastopnikov švedske fundacije SEA, v kateri se združujejo svojci smrtnih žrtev brodoloma. Že leta 2016 so estonsko vlado zaprosili, naj ponovno odpre preiskavo vzroka in krivde za nesrečo, a je pravosodno ministrstvo v Tallinnu njihovo prošnjo zavrnilo, češ da zaradi pomanjkanja novih dejstev ni upravičena, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Sodišče naj bi sedaj odločilo, ali je bila utemeljitev ministrstva pravilna in ali mora vlada obnoviti preiskavo brodoloma. Sodnik bo svojo odločitev sporočil do konca oktobra.

Pred 25 leti je bil do konca napolnjeni trajekt, na krovu katerega je bilo 989 ljudi, od tega 186-članska posadka, na poti iz Tallinna v Stockholm, ko je v zgodnjih jutranjih urah sredi nevihte pred obalo Finske potonil v zgolj uri.

Ko je na Finskem stekla reševalna akcija, je bilo za večino potnikov in članov posadke že prepozno – bodisi so utonili v potapljajočem se trajektu bodisi umrli zaradi podhladitve v mrzli vodi, ki je imela okoli deset stopinj Celzija. Rešili so 138 ljudi, a je eden kasneje umrl v bolnišnici.

Preživeli so poročali o dveh močnih kovinskih pokih malo po polnoči, nato pa se je vse zgodilo zelo hitro. Voda je vdirala v trajekt, ki se je vedno bolj nagibal. Večina jih je preživela s skokom v mrzlo morje.

Preiskovalna komisija, ki je preučila nesrečo in na katero so letele ostre kritike, je glavno krivdo za tako hiter potop več ton težkega trajekta pripisala predvsem napačno skonstruiranemu ščitniku na premcu in napakam posadke, ki so jo večinoma sestavljali Estonci. Ti zaključki pa vse do danes niso utišali ugibanj o resničnih vzrokih potopa trajekta, ki je bil leta 1980 izdelan v nemški ladjedelnici Meyer-Werft.

Nesporno je, da se je ščitnik na premcu 157 metrov dolge ladje na odprtem morju odprl in se nato odlomil, zatem pa je lahko ogromna količina vode hitro in neovirano vdrla na palubo za avtomobile. To je bil tudi edini del ladje, ki so ga našli na odprtem morju. A so se pri tem tudi končala vsa pojasnila.

Zakaj se je to zgodilo, pa kljub brezkončnemu prerekanju v različnih komisijah še vedno ni dokončno jasno. Natančen vzrok nesreče, ki bi prinesel tudi sodne posledice za odgovorne, tako tudi po 25 letih ostaja neznanka. To pa še vedno ne da miru preživelim in svojcem žrtev.

Uradni organi so večkrat zanikali namigovanja, da bi lahko do brodoloma privedla sabotaža ali eksplozija bombe na trajektu, ker da naj bi ta prevažal vojaško tehnologijo. Oblasti so sicer potrdile, da so na Estonii nekaj dni pred nesrečo prevažali vojaško opremo.

Švedska vlada kljub večkratnim zahtevam preživelih in svojcev pokojnih ni držala obljube o dvigu ladje ali iskanju trupel v razbitinah. Namesto tega so Estonio z zakonom razglasili za grob za okoli 700 v razbitinah ujetih žrtev. Novih načrtov za dvig trajekta ni.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen