Analitiki različno o pomenu in teži resorja, ki naj bi ga vodil Lenarčič

0

Resor, ki naj bi ga v novi Evropski komisiji vodil komisar iz Slovenije Janez Lenarčič, nima večje politične teže, ocenjujeta analitik Luka Lisjak Gabrijelčič in Marko Lovec z ljubljanske FDV. Da je Slovenija lahko zadovoljna z resorjem za krizno upravljanje, pa meni Tjaša Božič z Akademije za politični menedžment (APM).

Resor za krizno upravljanje, ki ga je nova predsednica Evropske komisije dodelila slovenskemu kandidatu za evropskega komisarja, ni resor z neko politično težo, ampak eden od resorjev, ki so verjetno pri porazdelitvi portfeljev ostali in jih je bilo treba napolniti, je za STA ocenil Lisjak Gabrijelčič.

Dodelitev tega resorja kandidatu iz Slovenije je po njegovem prepričanju relativen poraz za slovensko vlado, še posebej za premierja Marjana Šarca. “Vloga Slovenije v Bruslju je majhna,” je dejal. To pa pripisuje dolgoletnemu pomanjkanju strateške politike in tega, “kaj počne Slovenija v Bruslju in znotraj EU”.

Resorji, ki imajo v tem trenutku resno politično težo, so po njegovem predvsem trgovina, digitalizacija, širitev in zunanja politika. Zlasti pa resor za krizno upravljanje po njegovem ni resor s tako težo, kjer bi lahko bila vloga Slovenije kot take specifično poudarjena.

Vendar pa s stališča delovnih nalog resor vsekakor ni zanemarljiv in Lenarčiču dela zagotovo ne bo manjkalo, ocenjuje Lisjak Gabrijelčič. Obenem ni prepričan, da je slovenski kandidat za komisarja tip človeka, ki je primeren za vodenje resorja za krizno upravljanje: “Ta resor zahteva mnogo večje izkušnje pri kriznem managementu, zelo proaktivno politiko. To po mojem mnenju ni resor za človeka, ki je izrazito diplomat ali če želite birokrat.”

Tudi po oceni Marka Lovca z ljubljanske Fakultete za družbene vede resor za krizno upravljanje še zdaleč ni najpomembnejši resor, tudi predstavljen je bil med zadnjimi. Pri tem Lovec poudarja, da komisarji zastopajo interese celotne EU in ne posamezne države članice, sta pa njihova nacionalnost in delo pomembna za identiteto države.

Razdelitev resorjev je po njegovem posledica politične kombinatorike, kjer so pomembni kriteriji pripadnost največjim transevropskim strankam (EPP, S&D in RE), velikost države in politični kandidati. Pri vseh treh kriterijih je Slovenija po njegovem padla na konec vrste: Lenarčič je in ni kandidat liberalcev, hkrati je LMŠ relativno nepomembna znotraj evropskih liberalcev.

“Iz predstavitve von der Leynove je bil razviden pomen, ki ga je pripisovala preteklim političnim izkušnjam, predvsem evropskim, posameznih kandidatov. Medtem je naš kandidat zgolj ‘strokoven’,” je opozoril Lovec.

Ocenjuje sicer, da je Slovenija prepoznana po določenih aktivnostih na področju postkriznega upravljanja in človekove varnosti, zato bi Lenarčičevo imenovanje lahko pripomoglo h krepitvi identitete na tem področju. Pri tem Lovec opozarja na pomanjkanje enotnosti EU na področju kriznega delovanja in mučno iskanje najnižjega skupnega imenovalca ter počasnost ukrepanja. “Ni ustreznih skupnih zmogljivosti za hitro in odločno ukrepanje, predvsem v varnostnem smislu. Več izkušenj, volje in zmogljivosti je na področju postkriznega upravljanja. Tu bo lahko Lenarčič igral določeno vlogo tudi v strateško pomembnih regijah, kot sta Zahodni Balkan in Bližnji vzhod,” meni Lovec.

Da je Slovenija lahko zadovoljna z resorjem, ki ga je von der Leynova dodelila Lenarčiču, pa je ocenila Tjaša Božič, direktorica Akademije za politični menedžment (APM). Delo Lenarčičevega resorja bo med drugim pomembno za krepitev vloge EU v mednarodni skupnosti, ki bo zagotovo sodila med eno od prioritet Evropske unije. Krizno upravljanje in humanitarna pomoč sta namreč eni izmed orodij t.i. mehke moči, s katero se EU od nekdaj ponaša, in jo, ker ni vojaški akter, uporablja za dosego ciljev in vpliv v mednarodni skupnosti.

Res je, da gre za resor, ki se zdi za Slovenijo manj pomemben, a potrebno se je zavedati, da komisarji v Evropski komisiji ne predstavljajo držav članic, temveč zastopajo interese celotne EU. “S tega vidika smo z resorjem lahko zadovoljni,” ocenjuje Božičeva.

Pozitivna vest je tudi, da je von der Leynova, kot je napovedala, pri snovanju nove, 27-članske komisarske ekipe upoštevala načelo uravnoteženosti spolov in poskrbela za najvišjo zastopanost žensk doslej. Zanimivo po njenem je tudi, da je v novi sestavi osem podpredsednikov, ki bodo odgovorni za prednostne naloge evropskih političnih usmeritev, med njimi pa je tudi kandidatka iz sosednje Hrvaške. Slovenija podpredsedniškega mesta tudi doslej še ni imela, je pri tem spomnila Božičeva. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen