Več evropskih držav ob 80. obletnici pakta Ribbentrop-Molotov, le-tega jasno obsodile

0

Poljska, Romunija, Latvija, Litva in Estonija so danes skupaj obsodile pakt Ribbentrop-Molotov, v skladu s katerim sta si takratna nacistična Nemčija in Sovjetska zveza pred 80 leti razdelili interesna območja v Evropi. Omenjene države so bile tarča invazije Sovjetske zveze in so več desetletij preživele pod njeno totalitarno vladavino.

Zunanji ministri Poljske, Romunije in baltskih držav so danes v skupni izjavi spomnili na “bolečino in nepravičnost”, ki jo je prinesel pakt. Države so obsodile tudi totalitarno vladavino, ki je trajala od sovjetske invazije pa do razpada Sovjetske zveze leta 1991.

“Naše države so se znova rodile kot svobodni in demokratični narodi po desetletjih totalitarne vladavine,” so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa poudarile države v skupni izjavi ob današnji 80. obletnici podpisa pakta med Nemčijo in Sovjetsko zvezo.

“Pred 30 leti so naši narodi začeli demokratične spremembe, ki so nas naredile enakovredne in prodorne članice Evropske unije,” so dodali.

Danes mineva tudi 30 let, odkar je 23. avgusta 1989 ob 50. obletnici podpisa pakta Ribbentrop-Molotov okoli dva milijona ljudi sklenilo roke od Vilniusa prek Rige do Tallinna in tako s 600 kilometrov dolgo človeško verigo izrazilo zahtevo po neodvisnosti.

Podobno verigo so danes sklenili protestniki v Hongkongu, kjer že skoraj tri mesece potekajo protivladni protesti. “Poskusili smo z običajnimi pohodi, poskusili smo z bolj militantnimi dejanji – ki jih sicer ne podpiram – zdaj pa smo se zbrali, da bi z roko v roki pokazali, da smo še vedno enotni,” je povedala ena od protestnic, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Protesti v Hongkongu so se začeli junija zaradi nasprotovanja predlogu zakona, ki bi omogočil izročanje osumljencev Kitajski. Nato so se razširili v množično gibanje za več demokratičnih svoboščin v mestu, ki znotraj Kitajske uživa delno avtonomijo.

Sporazum, ki sta ga 23. avgusta 1939 podpisala tedanja zunanja ministra komunistične Sovjetske zveze in nacistične Nemčije, Vječeslav Molotov in Joachim von Ribbentrop, je poleg medsebojnega nenapadanja določil tudi interesne sfere obeh držav v Evropi. Med drugim je predvidel delitev Poljske med Sovjetsko zvezo in Nemčijo leta 1939. Sovjetska zveza je prav tako na podlagi pakta leta 1940 zasedla in priključila baltske države. Pakt je prenehal veljati 22. junija 1941, ko je Nemčija z operacijo Barbarossa napadla Sovjetsko zvezo.

Ob obletnici sporazuma v Evropi obeležujemo evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki ga je pred desetimi leti določil Evropski parlament. Od leta 2012 ga uradno obeležujemo tudi v Sloveniji.

Podatki o tem, koliko žrtev po svetu so povzročili trije totalitarni režimi – fašizem, nacizem in komunizem – so različni, zagotovo pa je bilo žrtev več deset milijonov. V Sloveniji je glede na nazadnje lani osveženi seznam spletnega portala slovenskega zgodovinopisja Sistory v obdobju med aprilom 1941 in januarjem 1946 zaradi vojnega nasilja ter neposredno po vojni zaradi revolucionarnega nasilja ali posledic vojne življenje izgubilo 99.865 ljudi.

Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli je danes na Twitterju zapisal, da se spominjamo žrtev nacizma in stalinizma. “Pri tem spominu najdemo moč in vrednost miru in blaginje, ki jo je naša unija prinesla,” je dodal. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen