Po pričevanjih iz kampanje žrtve spolnega nasilja storilca največkrat poznajo

0

Inštitut 8. marec je danes predstavil rezultate analize anonimnih pričevanj žrtev spolnega nadlegovanja in nasilja, ki jih je zbiral v kampanji od lanskega marca pod geslom #jaztudi. Žrtve storilca največkrat poznajo, nasilje pa se pogosto zgodi v obdobju mladoletnosti. Če o tem spregovorijo, se njihova okolica največkrat odzove z molkom.

Večino 150 pričevanj, ki jih je zajela analiza inštituta, so podale ženske, o spolnem nasilju pa je spregovorilo še šest moških in ena transspolna oseba. Najmlajša oseba, ki je ob izpovedi zapisala tudi svojo starost, je bila stara 17 let, najstarejša pa 63 let.

“Številne žrtve so v tej kampanji spregovorile prvič. Osebe, ki delijo svojo izkušnjo, ne pišejo o tem, ker želijo stresati jezo. O tem pišejo, da se širi glas in da se to ne bo več dogajalo,” je na današnji novinarski konferenci poudarila direktorica inštituta Nika Kovač.

Polovica jih je v pričevanjih opisala spolno nasilje iz časa njihove mladoletnosti, približno četrtina pa je bila žrtev spolnega nasilja in nadlegovanja, ko so bile mlajše od 15 let.

Največ pričevanj je opisovalo neprimerno dotikanje, v četrtini primerov je šlo za posilstvo. Zasledili so tudi več primerov javnega razkazovanja, ki se je dogajalo na javnem potniškem prometu in v knjižnicah.

Spolno nasilje je pogosto tudi na delovnem mestu, kjer je po besedah Kovačeve največkrat povezano z izkoriščevalskim sistemom, na primer s prekarnimi ali drugimi negotovimi oblikami zaposlitve. Na višji poziciji ko je storilec, hujše je spolno nadlegovanje, je dejala.

Med pričevanji je bilo zaslediti tudi spolno nasilje v zdravstvenih ustanovah. Na eni strani gre za bolnice, ki so deležne neprimernega dotikanja zdravnikov, na drugi pa o njihovem neprimernem obnašanju poročajo tudi medicinske sestre.

Analiza pričevanj je po besedah Kovačeve tako ovrgla mit, da se največ spolnega nasilja in nadlegovanja dogaja na zatemnjenih ulicah. Kot so pokazale izpovedi, v več kot polovici primerov žrtev storilca pozna, največ spolnega nasilja pa se dogaja za domačimi stenami. “Zaskrbljujoče je, da žrtve, ki s tem seznanijo ostale člane družine, pri njih ne dobijo podpore,” je opozorila.

Tudi sicer je glede na pričevanja iz kampanje #jaztudi odziv okolice na spolno nasilje zaskrbljujoč. Če žrtve o tem spregovorijo, so največkrat deležne molka, le v 15 odstotkih primerov je okolica žrtev podprla.

Inštitut 8. marec je v začetku leta oblikoval tudi peticijo za redefinicijo kaznivega dejanja posilstva, ki je zbrala več kot 5500 podpisov. Trenutno je v kazenskem zakoniku posilstvo namreč opredeljeno kot poseg v osebo na podlagi sile ali grožnje, posilstvo ni samo to, je namreč vse kar predstavlja spolni odnos brez privolitve, je poudarila predstavnica inštituta Mojca Lukan.

Pobude, da pregon kaznivih dejanj, povezanih s spolnimi zlorabami, ne bi zastaral, so po njenih besedah pomembne in dobrodošle, a glavni problem ostaja v sami zakonski definiciji posilstva. Kot je dejala Lukanova, je ključna “redefinicija v smislu ja pomeni ja, ker nudi maksimalno varnost žrtve”.

Ministrstvo za pravosodje je sicer oblikovalo medresorsko skupino za pripravo sprememb, v njo pa niso vključili predstavnikov civilne družbe, je še opozorila.

Inštitut 8. marec v prihajajočih mesecih pripravlja več dogodkov. Med drugim tudi simpozij o moškosti, spregovorili pa bodo še o spolu in prekarnosti ter spolnem nadlegovanju v cerkvi in na spletu. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen