Letošnja letina hmelja predvidoma povprečna

0

V hmeljiščih, ki jih letos ni prizadela toča, bo letošnja letina predvidoma povprečna. Koliko ton hmelja bodo pridelali hmeljarji, za zdaj še ni znano, saj bo na letino vplivalo še avgustovsko vreme, je za STA povedala specialistka za hmeljarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje Irena Friškovec. Lanska letina je bila sicer ena boljših.

Tako kot vsako leto je tudi letošnji pridelek hmelja, ki ga bodo začeli obirati prihodnji teden, krojilo vreme. Veliko je bilo nenadnih skokov temperatur, mnogo pa tudi neurij s točo, ki je močno prizadela hmeljišča na vseh pridelovalnih območjih. Še posebej močno so prizadeta hmeljišča na območju občin Braslovče, Prebold, Žalec in Dornava, je dejala Friškovčeva.

Glede temperatur je bil maj prehladen, večina junija pa prevroča, prav tako kot del julija. Te neugodne temperature so po besedah Friškovčeve vplivale na rast in razvoj hmelja. Rastline so v mnogih nasadih ostale ozke in nerazraščene, še posebej je to izrazito pri sorti Aurora.

Po pojasnilih Friškovčeve pozne sorte hmelja še cvetijo, zgodnejše pa so že oblikovale storžke. Še vedno pa je veliko odvisno od avgustovskega vremena. Če bo to ugodno za razvoj storžkov, potem lahko pričakujemo povprečno letino, je dejala in dodala, da pa je toča v vsakem primeru že pobrala del pridelka.

Na Koroškem, kjer prav tako pridelujejo hmelj, je medtem letos v ospredju spor zaradi škropljenja. Na območju slovenjgraške občine v zadnjih tednih hmeljarji v zgodnjih jutranjih in poznih večernih urah po navedbah civilne iniciative za varovanje okolja in zdravja občanov Slovenj Gradca spet izvajajo nenapovedano škropljenje hmelja, o tem pa jih ne obvestijo. Hmeljarji medtem pravijo, da jim zakonodaja obveščanja prebivalstva ne nalaga.

Slovenjgraška občina je sicer maja napovedala, da bo tudi letos izvedla monitoringe hmeljišč v bližini strnjenih naselij in se nato na podlagi rezultatov odločila za nadaljnje ukrepanje. Kot so za STA danes povedali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, je bil monitoring že opravljen, na rezultate pa še čakajo.

Lanska letina hmelja je bila sicer v Sloveniji ena boljših. Pridelovalci so na skoraj 1700 hektarjih površine pridelali dobrih 3000 ton hmelja, kar je največ od leta 1998 in za 43 odstotkov več kot leto prej.

Slovenija sicer izvaža okoli 95 odstotkov hmelja, približno osem odstotkov pa za proizvodnjo piva porabita pivovarni Laško in Union. Svetovni tržni delež Slovenije, ki je peta največja pridelovalka hmelja na svetu, je triodstoten.

V Sloveniji 120 pridelovalcev hmelja, kot navedeno, obdeluje slabih 1700 hektarjev hmeljišč, v svetu pa je 62.000 hektarjev hmeljskih nasadov.

Po napovedih strokovnjakov bo zaradi ugodne cene hmelja, ki pokrije stroške pridelave, in večje proizvodnje piva v svetu v prihodnjih letih nastalo okoli 1000 hektarjev novih hmeljišč. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen