Zaradi rudarjenja kriptovalut “na črno” po samoprijavi plačal 100.000 evrov davka

0

Na Finančni upravi RS (Furs) so resno pristopili k iskanju posameznikov, ki opravljajo dejavnost v obliki rudarjenja ali trgovanja s kriptovalutami. Med drugim izpostavljajo primer, ko so pri posamezniku odkrili, da je njegovo rudarjenje virtualnih valut predstavljalo delo na črno, posledično pa je plačal 100.000 evrov davka.

Na Fursu so lani, potem ko je vrednost številnih priljubljenih kriptovalut dosegla rekordne vrednosti, opozorili, da lahko rudarjenje kriptovalut in trgovanje z njimi predstavlja dejavnost. Če posameznik opravlja dejavnost, se mora vpisati v poslovni register in tudi plačati ustrezen davek. Kdo opravlja dejavnost in kdo ne, Furs presoja v vsakem posamičnem primeru, med odločilnimi dejavniki pa so denimo vrednost prometa in število transakcij v določenem obdobju.

Na vprašanje, ali so v zadnjih mesecih odkrili kakšne neprijavljene trgovce ali rudarje s kriptovalutami, so na Fursu odgovorili z uspešno zaključenim primerom. V nadzoru je bilo namreč ugotovljeno, da je fizična oseba rudarila z virtualnimi valutami in so prilivi predstavljali dohodek iz opravljanja dejavnosti, saj jih je ta oseba dosegla z rednim in trajnim trgovanjem, pri tem pa dejavnosti ni imela registrirane.

“Ugotovitev dela na črno je imela za posledico, da je fizična oseba vložila samoprijavo, na podlagi katere je plačala skoraj 100.000 evrov davka od dohodkov iz dejavnosti,” so pojasnili na finančni upravi.

Koliko ljudi se v Sloveniji ukvarja z dejavnostjo trgovanja s kriptovalutami ali rudarjenja tega premoženja, še naprej ni jasno. Rudarjenje kriptovalut po standardni klasifikaciji dejavnosti namreč sodi med dejavnosti obdelave podatkov in s tem povezanih dejavnosti, trgovanje s kriptovalutami pa med drugje nerazvrščene spremljajoče dejavnosti za poslovanje. Podrobnejših podatkov o konkretni dejavnosti subjektov ni mogoče razbrati.

Furs sicer v okviru nadzornih postopkov pri fizičnih osebah, ki bodisi rudarijo z virtualnimi valutami bodisi trgujejo z njimi, pridobiva različne podatke, tudi z mednarodno izmenjavo informacij med davčnimi administracijami ter od subjektov, ki razpolagajo s podatki, ki so pomembni glede obravnave dohodkov iz naslova virtualnih valut, so še dodali.

Posameznik, ki ne opravlja dejavnosti, načeloma ne plača od dobička iz kapitala od odsvojitve virtualnih valut. Če posameznik opravlja dejavnost, pa mora plačati davek tako kot vsak drugi samostojni podjetnik ali podjetje, odvisno od oblike poslovanja, ki se je poslužuje.

Kriptovalute so vrhunec priljubljenosti v Sloveniji dosegle v drugi polovici leta 2017, ko se je njihova vrednost skokovito povečevala. Najbolj uveljavljena kriptovaluta bitcoin se je povzpela skoraj do 20.000 dolarjev, nato pa v prvem četrtletju leta 2018 v luči zaostrovanja regulacije po vsem svetu strmoglavila pod 6000 dolarjev.

V zadnjem obdobju je trg kriptovalut ponovno oživel, potem ko je svojo digitalno valuto libra napovedal ameriški tehnološki velikan Facebook. Bitcoin je trenutno vreden nekaj manj kot 10.000 dolarjev, potem ko se je njegova vrednost konec junija približala 14.000 dolarjem.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen