Ustavno sodišče začasno zadržalo zakonsko podlago za uporabo IMSI lovilcev, zadržanje zelo verjetno sledi tudi za “stalinistične” hišne preiskave!

3

Ustavno sodišče je ob obravnavi zahteve poslancev SDS in Levice za oceno ustavnosti več členov spremenjenega zakona o kazenskem postopku začasno zadržalo izvajanje člena, ki ustvarja pravno podlago za uporabo IMSI lovilcev. Po oceni ustavnega sodišča bi lahko izvrševanje tega člena povzročilo težko popravljive škodljive posledice.

Predlagatelji med drugim izpodbijajo 150.a člen zakona o kazenskem postopku, ki govori o uporabi tehničnih sredstev za nadzor signala mobilne telefonije, ne da bi predlagali zadržanje njegovega izvrševanja, je pojasnilo ustavno sodišče. Čeprav predlagatelji niso predlagali začasnega zadržanja tega člena, se je ustavno sodišče za to odločilo po uradni dolžnosti.

Ukrep uporabe IMSI lovilcev je, kot zapišejo, lahko podlaga za nadaljnje invazivne posege države v človekove pravice in temeljne svoboščine, med drugim omogoča tudi izvedbo drugih prikritih preiskovalnih ukrepov, ki jih sicer ne bi bilo mogoče izvesti ali katerih izvedba bi bila precej otežena.

“Ukrep omogoča izrazito neosredotočeno zbiranje in obdelovanje številnih osebnih podatkov iz zasebnega življenja širokega kroga posameznikov,” navaja ustavno sodišče. Zato je ustavno sodišče v danes objavljeni odločbi začasno zadržalo izvajanje le 150.a člena, ne pa tudi ostalih zakonskih sprememb, ki jih izpodbijajo poslanci SDS in Levice. Zadevo bo sicer ustavno sodišče obravnavalo prednostno.

Vložili so namreč tudi zahtevo za oceno ustavnosti tretjega in sedmega odstavka 148. člena ter členov 149.b, 149.c in 156. ter drugega stavka prvega odstavka 216. člena zakona o kazenskem postopku. Spremenjeni členi urejajo tako imenovane prikrite preiskovalne ukrepe, ki omogočajo zbiranje in obdelovanje osebnih podatkov iz zasebnega življenja posameznikov.

Vlagatelji zahteve za oceno ustavnosti menijo, da gre pri noveli zakona, ki ureja kazenski postopek, za številna vprašanja, ki se dotikajo uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov in ukrepov pridobivanja ter nadzora podatkov o prometu, za hud ter nesorazmeren poseg v zasebnost.

Prepričani so, da je zakon v omenjenih delih protiustaven, saj da krši 2., 8., 14., 15., 22., 23., 35., 36. in 153. člen ustave. Gre med drugim za določbe, ki vsakomur zagotavljajo enake pravice in svoboščine ter njihovo varstvo, tudi sodno, pravico do zasebnosti in nedotakljivost stanovanja.

Vlada sicer meni, da izpodbijane določbe večinoma dopolnjujejo že veljavno ureditev, da v pravni red vnašajo višjo stopnjo jasnosti in določnosti, da se z njimi odpravljajo težave, zaznane v praksi, in da so usklajene z zahtevami, izhajajočimi iz ustavnosodne presoje, prakse Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča EU, predvsem pa temeljijo na načelu sorazmernosti.

Ti podatki so lahko podlaga za nadaljnje invazivne posege države v človekove pravice in temeljne svoboščine, nanašajo pa se lahko na širši krog posameznikov. Ustavno sodišče je ocenilo, da bi sicer izvrševanje teh členov lahko povzročilo težko popravljive škodljive posledice, ki pa bi lahko nastale tudi z zadržanjem izvrševanja izpodbijanih določb, če bi se izkazalo, da niso v neskladju z ustavo.

Nemožnost uporabe pooblastil za izvrševanje prikritih preiskovalnih ukrepov bi namreč izrazito negativno vplivala na možnosti državnih organov za uresničevanje javnega interesa po kazenskem pregonu storilcev kaznivih dejanj in s tem na varstvo pravic žrtev in drugih posameznikov do osebnega dostojanstva in varnosti iz ustave, je še zapisalo ustavno sodišče.

Glede zelo spornih določb o “stalinističnih” hišnih preiskavah bo Ustavno sodišče še odločalo!

23.07.2019

Zadržanje izvrševanja 150.a člena Zakona o kazenskem postopku (U-I-144/19) Številka: U-I-144/19-16
Datum: 4. 7. 2019

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo skupine poslancev Državnega zbora, na seji 4. julija 2019

 sklenilo:

1. Do končne odločitve Ustavnega sodišča se zadrži izvrševanje 150.a člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 66/17 in 22/19).

2. Predlog, naj se do končne odločitve zadrži izvrševanje tretjega in sedmega odstavka 148. člena ter149.b, 149.c in 156. člena Zakona o kazenskem postopku, se zavrne.

3. O predlogu za zadržanje izvrševanja druge povedi prvega odstavka 216. člena Zakona o kazenskem postopku bo Ustavno sodišče odločilo posebej.

Odziv Slovenske demokratske stranke:

“V Slovenski demokratski stranki pozdravljamo odločitev Ustavnega sodišča glede začasnega zadržanja izvajanja člena (150a. člen ZKP), ki ustvarja pravno podlago za uporabo IMSI lovilcev.

Ukrep uporabe IMSI lovilcev je, kot ugotavljajo ustavni sodniki, lahko podlaga za nadaljnje invazivne posege države v človekove pravice in temeljne svoboščine, med drugim omogoča tudi izvedbo drugih prikritih preiskovalnih ukrepov, ki jih sicer ne bi bilo mogoče izvesti ali katerih izvedba bi bila precej otežena.

Digitalna tehnologija namreč dopušča bistveno večje posege kot doslej, novela ZKP-N pa dopušča dodatne neustavne možnosti vohunjenja za ljudmi! Velik problem predstavlja neselektivnost – policija bi lahko spremljala tudi tiste, ki sploh niso osumljenci! Nedovršena je tudi kontrola nad uporabo IMSI lovilca. Nadgradnje namreč omogočajo prisluškovanje. Tudi hramba IMSI lovilca na sami policiji je zelo vprašljiva. Na ministrstvu za pravosodje so celo sami zapisali, da je IMSI lovilec samo »predpriprava« za prisluškovanje v prihodnosti!

Pri vloženi zahtevi za oceno ustavnosti, ki smo jo na Ustavno sodišče vložili skupaj z Levico, glede tretjega in sedmega odstavka 148. člena ter členov 149.b, 149.c in 156. ter drugega stavka prvega odstavka 216. člena zakona o kazenskem postopku, smo pričakovali, da bo Ustavno sodišče ocenilo, da bi izvrševanje teh členov lahko povzročilo težko popravljive škodljive posledice, a hkrati je ocenilo, da pa bi takšne posledice lahko nastale tudi z zadržanjem izvrševanja izpodbijanih določb, če bi se izkazalo, da niso v neskladju z ustavo. Kar pa seveda ne pomeni, da bo končna odločitev Ustavnega sodišča v prid Vlade RS, ki sicer meni, da »izpodbijane določbe večinoma dopolnjujejo že veljavno ureditev« in da »so usklajene z zahtevami, izhajajočimi iz ustavnosodne presoje, prakse Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča EU, predvsem pa temeljijo na načelu sorazmernosti«.

Vlagatelji zahteve za oceno ustavnosti glede zgoraj navedenih izpodbijanih členov menimo, da gre pri noveli zakona, ki ureja kazenski postopek, za številna vprašanja, ki se dotikajo uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov in ukrepov pridobivanja ter nadzora podatkov o komunikacijskem prometu, za hud ter nesorazmeren poseg v zasebnost. Novela namreč uvaja vrsto popolnoma nedorečenih in nedoločnih terminov, kot so »relevantni podatki« ali »relevantno časovno opredeljeno obdobje«, pri čemer predlagatelji ne pojasnijo, kaj naj bi to sploh pomenilo. Pri SDS zato ocenjujemo, da gre za velike spremembe predvsem v negativno smer na področju varovanja zasebnosti!

O predlogu za zadržanje izvrševanja druge povedi prvega odstavka 216. člena Zakona o kazenskem postopku (hišna preiskava) bo Ustavno sodišče odločilo posebej. Tudi pri tem noveliranem členu smo pri SDS še posebej opozarjali na ustavno zagotovljeno pravico do nedotakljivosti stanovanja (36. člen Ustave RS), ki jo razen Ustave RS varujejo tudi nekateri mednarodni akti s področja človekovih pravic. Ustavna pravica nedotakljivosti stanovanja pa je prepletena in povezana tudi z ustavno pravico varovanja zasebnosti.

Hišna preiskava brez prisotnosti imetnika stanovanja ali njegovega zakonitega zastopnika je tipičen sindrom priprtih vrat policijske države!

Naj spomnimo, da smo v poslanski skupini SDS v zakonodajno proceduro pred obravnavo na seji Odbora za pravosodje in pred drugo obravnavo na seji državnega zbora vložili amandmaje, ki po našem mnenju prinašajo ustreznejše rešitve k ciljem,ki si jih je zadala novela zakona o kazenskem postopku in zagotavljajo večjo pravno varnost in zakonitost v kazenskem postopku, a jih je koalicija zavrnila.

V poslanski skupini SDS prav tako obžalujemo, da nas koalicijski poslanci niso podprli pri predlogu za sklic javne predstavitve mnenj o predmetnem predlogu zakona. Širše strokovne usklajenosti z vsemi ključnimi deležniki v kazenskem postopku, ki se jih tičejo spremembe in dopolnitve v tej zadnji noveli ZKP, zato ni bilo. Ravno zaradi takšne samovolje ministrstva za pravosodje, ki ga vodi Andreja Katič, je spet moralo odregirati Ustavno sodišče RS.”

 

Št. komentarjev: 3
  1. bruh pravi

    slo levičarji pač…ogabni, zločinski, mafijski, nestrpni, sovražni smrdeči rdeči pra sci in svi nje….nič posebno novega..ajd…

  2. Ekman pravi

    SDS je edina stranka, ki se je dejansko gre za človekove pravice, komunisti pa so seveda na diametralno nasprotni strani… komiji kot komiji!

  3. EGO pravi

    Vse kaže da je cenzura na družabnih omrežjih že pričela delovati tako na FB, TW, kar da vedeti, da se ponovno krši ustava! Te komi kršitelje ustave bi morali strogo sankcionirati!?

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen