Še ena klofuta za Šarčeve pljuvalce Ustave RS: Državni svet izglasoval odložilni veto na novelo zakona o financiranju izobraževanja!

2

Državni svetniki so s 17 glasovi za in 13 proti izglasovali odložilni veto na novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki spreminja način financiranja zasebnih osnovnih šol. Poslanci bodo o noveli ponovno odločali predvidoma v četrtek, za njeno potrditev pa bo potrebnih najmanj 46 glasov.

Predlog odložilnega veta na novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je vložila skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Bogomirjem Vnučcem. Predlagatelji so ocenili, da je zakon, ki ga je DZ sprejel v sredo, v neskladju z odločbo ustavnega sodišča, saj uvaja razlikovanje med javno veljavnimi programi in programi, ki so pridobili javno veljavnost.

SDS: Koalicija levih strank z novelo ZOFVI bije ideološki boj na plečih otrok

Državni svetniki bodo danes odločali o sprejemu veta na zakon, ki ureja financiranje javnih in zasebnih šol. Predlagatelji veta na zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (v nadaljevanju ZOFVI) ocenjujejo, da zakon ne sledi odločbi ustavnega sodišča, saj med programe javnih in zasebnih šol uvaja razlike. Enako smo opozorili tudi v poslanski skupini SDS, ob obravnavi zakona v DZ pa večkrat poudarili, da se z novelo ZOFVI, ki jo je pripravil minister Pikalo, nadaljuje protiustavno stanje. Koalicija levih strank je sporni zakon sprejela z 42 glasovi za in 36 proti.

Naj ob tem spomnimo, da je poslanska skupina SDS v zadnjih nekaj letih že petkrat predlagala novelo zakona, ki bi v celoti sledila odločbi Ustavnega sodišča RS, a ga je koalicija vladajočih levih strank vsakič zavrnila. Vse od odločbe ustavnega sodišča, ki je bila sprejeta leta 2014, pa lahko spremljamo zgolj napore različnih ministrov, da bi omenjeno odločbo čim bolj inovativno zaobšli in še naprej kršili pravice ne le staršem temveč tudi otrokom.

Na seji Državnega zbora je tako poslanec Tomaž Lisec dejal, da za dobro otrok Pikalove novele ZOFVI nikakor ne bi smeli sprejeti. »Odločba ustavnega sodišča je zelo enostavna in žalosti nas, da se tako enostavno odločbo mrcvari že štiri leta in da se zaradi ideologije levega pola politike dela nova diskriminacija ter želi uvesti egalitarni sistem šolskega prostora,« je še povedal.

Poslanka Jelka Godec pa je ob razpravi poudarila, da pri noveli ZOFVI sploh ne gre več za financiranje, za  denar, ampak za »čisti ideološki politični boj, ki traja že od takrat, ko je cerkev izgubila primat v šolstvu in je to prevzela država v začetku tam 1900 pa še nekaj in od takrat se pač bije ta boj, da – bog nas varuj – da bi seveda cerkev ponovno dobila kakršenkoli vpliv, pri  čemer sta pri  6 zasebnih šolah zgolj 2 katoliški.«

Predlog odložilnega veta na novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) je vložila skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Bogomirjem Vnučcem.

Kot so izpostavili predlagatelji, sprejeta novela ZOFVI uvaja razlike med veljavnimi programi in programi, ki so pridobili javno veljavnost. Takšno razlikovanje je neutemeljeno in v neskladju z odločbo ustavnega sodišča, ki je odločilo, da ne obstajajo stvarni razlogi za različno financiranje javnoveljavnih programov v javnih in zasebnih osnovnih šolah. Predlagatelji veta so tudi prepričani, da se z zniževanjem financiranja zasebnih šol in oteževanjem njihovega delovanja dejansko zmanjšuje možnost izbire in siromaši raznolikost slovenskega šolskega prostora.

Na pomanjkljivosti sprejetega zakona sta opozorili tudi Zakonodajno pravna služba državnega zbora in vlade, ki sta navedli, da predlagani zakonski ukrepi globoko posegajo v obstoječi sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji in izpostavili protiustavnost. Pozivi k zavrnitvi predlaganih zakonskih določb so prišli tudi s strani skupine uglednih pravnikov, ki jo sestavljajo Matej Avbelj, Janez Čebulj, Veronika Fikfak, Borut Holcman, Jernej Letnar Černič, Andraž Teršek, Jurij Toplak in Verica Trstenjak. Omenjeni so državni zbor pozvali, naj zavaruje integriteto slovenske ustavne demokracije na splošno in še posebej zagotovi spoštovanje človekovih pravic prizadetih posameznikov, tako da izvrši to in ostale neizvršene odločbe ustavnega sodišča.

V zvezi z novelo ZOFVI so tudi v Združenju zasebnih vrtcev Slovenije opozorili, da predlagana novela ogroža izvajanje javno veljavnega programa tudi v zasebnih vrtcih. »Po novi terminologiji bodo lahko namreč zasebni vrtci in šole izvajali le program, ki je pridobil javno veljavo. Le ta pa se mora razlikovati od javno veljavnega programa, ki ga lahko izvajajo le javni vrtci in šole ter vrtci in šole s koncesijo. V Sloveniji ima koncesijo le 15 vrtcev, kar pomeni, da je ogrožen obstoj polovice vseh zasebnih vrtcev v Sloveniji. Ker ne vemo, kako se bo ta člen izvedel v praksi lahko predvidevamo, da polovica zasebnih vrtcev ne bo imela več pogojev za delovanje, zato bodo morali z dejavnostjo prenehati,« so opozorili.
Ne pozabimo niti, da so proti sprejemu novele ZOFVI tudi starši otrok, ki so na kršitve njihovih pravic opozorili z mirnim in dostojanstvenim protestom na dan obravnave zakona v Državnem zboru.

Novelo zakona, na spornost katere so opozorili tudi štirje nekdanji ministri za izobraževanje dr. Jure Zupan, dr. Žiga Turk, dr. Lovro Šturm in dr. Milan Zver, so v Državnem zboru podprli poslanci LMŠ, SD, DeSUS in SAB, poslanca manjšin ter Levica. V SDS, NSi in SNS smo glasovali proti temu, da bi se še naprej kršilo pravice šolajočih otrok, pa tudi pravice staršev.

Če bo državni svet danes  izglasoval veto na omenjeni zakon, bo državni zbor o omenjenem zakonu ponovno glasoval, pri čemer bo za uveljavitev zakona nato moralo glasovati 46 poslancev.

Predlog odložilnega veta na novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je vložila skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Bogomirjem Vnučcem. Predlagatelji so ocenili, da je zakon, ki ga je DZ sprejel v sredo, v neskladju z odločbo ustavnega sodišča, saj uvaja razlikovanje med javno veljavnimi programi in programi, ki so pridobili javno veljavnost.

Uvedba razlikovanja po navedbah predlagatelja odložilnega veta v praksi predstavlja temelj za razlikovanje oziroma omejitev višine sofinanciranja osnovnošolskega programa zasebnih šol, kar pa je v neposrednem nasprotju z odločbo ustavnega sodišča.

Po predlogu ministrstva za izobraževanje bi država po novem namreč obvezni del javnega programa v zasebnih osnovnih šolah financirala 100-odstotno, razširjenega dela javnega programa pa ne bi več financirala.

Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je na izredni seji DS dejal, da z novelo skušajo urediti financiranje zasebnih osnovnih šol v skladu z odločbo ustavnega sodišča.

Mednarodni dokumenti so po njegovem opozorilu jasni. V skladu z njimi mora država omogočiti staršem, da vzgajajo otroke v skladu s svojim svetovnim nazorom, ni pa tega dolžna financirati, je opozoril. Gre torej za pravico do izbire, ne pa tudi za pravico do financiranja, je dodal.

Novela po njegovih besedah dela red na obravnavanem področju, ker zdaj obstajajo različna mnenja o tem, kaj je obvezno in kaj ne. “A razvoj v tako majhni skupnosti, kot je slovenska, lahko temelji le na tem, da na nikogar ne pozabimo, ampak da v vsakemu poiščemo njegove talente,” je opozoril.

Predsednik komisije DS za kulturo, znanost, šolstvo in šport Branimir Štrukelj je sporočil odločitev komisije, ki se je sestala pred izredno sejo. Vetu je bil naklonjen le en član komisije, medtem ko jih je bilo šest proti.

V razpravi je Štrukelj kot predstavnik delojemalcev menil, da gre v zasebnem šolstvu za segregacijo, saj na zasebne šole lahko hodijo le tisti, katerih starši to finančno zmorejo. Tudi predstavnik lokalnih interesov Davorin Terčon je menil, da je nujno razvijati javno šolstvo, saj je bila takšna odločitev sprejeta s konsenzom.

Predsednik DS Alojz Kovšca je po drugi strani ocenil, da gre za politično in ideološko vprašanje. Zavrnil je tudi očitke nasprotnikov predloga za veto, da gre v zasebnem šolstvu za segregacijo. Predstavnik lokalnih interesov Samer Khalil pa je opozoril, da v Beli krajini starši ne morejo izbirati, ali otroka vpisati v zasebno ali v javno šolo, ker tam zasebne šole ni.

Novelo zakona, ki naj bi uresničila ustavno odločbo o financiranju zasebnih osnovnih šol, je DZ na seji minuli teden sprejel z 42 glasovi za in 36 proti. Podprle so jo LMŠ, SD, DeSUS in SAB, poslanca manjšin ter Levica, SMC je bila vzdržana. V SDS, NSi in SNS so bili proti.

Glede na to, da stranke napovedujejo vztrajanje pri svojih stališčih, pa je ponovno glasovanje za novelo lahko usodno, saj je za njen uspeh to pot potrebnih najmanj 46 glasov. Če pa bo zakon znova potrjen, se mu obeta nova bitka na ustavnem sodišču.

Št. komentarjev: 2
  1. bruh pravi

    ajd…bodimo resni….naši smrdeči mafijski enoumni nestrpni post-komunistični levičarski rdeči pra sci in svi nje bodo na koncu itak dosegli to kar si želijo…..tudi s prelivanjem krvi kot so navajeni…ajd…njihova ideološka nestrpnost je brez meja… …ajd…

  2. Nulla pravi

    Balkanci niso in ne bodo nikoli spoštovali slovenske ustave. To seveda velja tudi za šapca-sarca.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen