Pentagon potrdil sestrelitev iranskega brezpilotnega letala v Hormuški ožini

0

Tiskovni predstavnik Pentagona je v četrtek potrdil izjavo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da je amfibijska vojaška ladja Boxer v Hormuški ožini sklatila iransko brezpilotno letalo, ki naj bi se preveč približalo Boxerju. Iranski zunanji minister Džavad Zarif je na sedežu ZN sicer dejal, da ne ve nič o tem.

Trump je sporočil, da so sestrelili iransko brezpilotno letalo in dodal, da si ZDA pridržujejo pravico do obrambe osebja, objektov in interesov ter pozivajo vse države k obsodbi iranskih poskusov oviranja svobodne plovbe in svetovne trgovine. Bela hiša je potem dodala, da je za provokativno in sovražno dejanje kriv Iran.

Tiskovni predstavnik Pentagona Jonathan Hoffman je potem potrdil, da so iransko letečo napravo sklatili okoli desete ure po krajevnem času v četrtek v mednarodnih vodah. “Brezpilotni sistem s fiksnimi krili se je približal Boxerju do razdalje, s katere bi ga lahko ogrožal. Ladja je ukrepala obrambno, da zagotovi varnost ladje in posadke,” je sporočil Hoffman.

Na kakšen način so Američani sneli z neba iransko brezpilotno letalo, uradno ni znano. Na televiziji CNN so navajali zaupne vire, da letala niso sestrelili, ampak sklatili z neba z motenjem radijskega signala. Brezpilotno letalo naj bi se Boxerju približalo na kilometer in zanemarjalo pozive k umiku.

Iranski zunanji minister Džavad Zarif, ki se nahaja na sedežu ZN v New Yorku, je kmalu po objavi novice v ameriških medijih dejal, da ne ve nič o kakšni sestrelitvi. Je pa povedal, da so bili kmalu po sestrelitvi ameriškega brezpilotnega letala 20. junija v okolici četrtkovega incidenta, le nekaj minut stran od vojne z ZDA.

Iran trdi, da je bilo ameriško letalo v njegovem zračnem prostoru, ZDA trdijo, da je bilo v mednarodnem. Trump je potem zaradi sestrelitve skorajda bombardiral Iran, vendar naj bi si premislil, ko je slišal, da bodo človeške žrtve.

Napetosti med ZDA in Iranom naraščajo, odkar so se ZDA po odločitvi Trumpa lani umaknile iz mednarodnega sporazuma o iranskem jedrskem programu iz leta 2015 in začele znova uvajati sankcije proti Teheranu. Iran sankcije občuti in ZDA trdijo, da je začel izvajati sabotaže naftnih tankerjev v Perzijskem zalivu in okrepil podporo hutujskim upornikom v Jemnu.

ZDA so proti Perzijskemu zalivu poslale letalonosilko Abraham Lincoln skupaj z drugimi vojaškimi ladjami, v okolico pa tudi dodatna vojaška letala in protiraketne sisteme patriot.

Zarif je v New Yorku dejal, da so ZDA sebe in svet potisnile na rob prepada in skušajo s sankcijami izstradati Irance ter izprazniti iranski proračun. Namignil je tudi, da lahko iranski parlament pospeši ratifikacijo sporazuma z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA), ki zadeva dostop inšpektorjev do iranskih jedrskih objektov.

Ratifikacija naj bi bila predvidena šele leta 2023, vendar je Zarif dejal, da bi to lahko pospešili, če ZDA umaknejo sankcije.

Ministrstvo za finance ZDA je v četrtek ravno nasprotno uvedlo dodatne sankcije, tokrat proti podjetjem in posameznikom iz Irana, Belgije in Kitajske, ki naj bi Iranu pomagali priti do občutljivih jedrskih materialov.

ZDA večinoma zahtevajo, da se Iran poleg jedrskemu odpove tudi raketnemu programu, preneha podpirati terorizem in spremeni svojo politiko na Bližnjem vzhodu, ki jo ZDA označujejo kot razdiralno oziroma škodljivo. Washington prav tako zahteva, da Iran spoštuje sporazum, iz katerega so ZDA izstopile. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen