Na vrhu berlinskega procesa v ospredju infrastruktura in varnost Zahodnega Balkana

0

V petek bo v poljskem Poznanju šesti letni vrh berlinskega procesa, ki se ga bodo udeležili predsedniki držav ali vlad šestih držav Zahodnega Balkana in več članic EU, med njimi slovenski premier Marjan Šarec. Glavne teme bodo infrastrukturna povezljivost držav regije in njena izgradnja, gospodarska politika držav regije ter varnost.

Kot je v video sporočilu pred vrhom napovedala nemška kanclerka Angela Merkel, ki je pobudo leta 2014 sprožila z namenom ohranitve širitvene perspektive držav regije in njihovega sodelovanja, bo tokrat v središču izgradnja in obnova infrastrukture na Zahodnem Balkanu, za katero je EU dala na voljo znatna sredstva. Meni, da morajo podpreti uresničitev projektov gradnje cest in prog.

Znova je makedonsko-grški prespanski sporazum izpostavila kot primer političnega poguma in uspešne rešitve spora v regiji, ki bi moral služiti kot primer za rešitev problemov v BiH, kjer po lanskih splošnih volitvah še niso vzpostavili oblasti na vseh ravneh, ter med Srbijo in Kosovom.

Pogajanja o normalizaciji odnosov med Prištino in Beogradom stojijo že od lanskega novembra, odkar je Priština uvedla 100-odstotne carine na srbsko blago. Premika niso dosegli niti na aprilskem neformalnem vrhu o Zahodnem Balkanu, ki sta ga v Berlinu gostila Merklova in francoski predsednik Emmanuel Macron. Da stvari stojijo, je pokazala tudi odpoved za ta teden napovedanega srbsko-kosovskega vrha v Parizu, ki sta ga po neuspehu v Berlinu napovedala Merklova in Macron. Francoski predsednik se bo sicer na prvem obisku v Srbiji mudil 15. in 16. julija.

Na vrh berlinskega procesa na Poljskem je poljski premier Mateusz Morawiecki povabil predsednike vlad in držav šestih držav regije – Albanije, Bosne in Hercegovine, Kosova, Severne Makedonije, Črne gore in Srbije – ter v pobudi sodelujočih članic EU – ob Nemčiji še Avstrije, Francije, Hrvaške, Italije, Slovenije, Velike Britanije, Grčije in Bolgarije. Vabljeni so tudi predstavniki EU in nekaterih drugih institucij.

Iz Slovenije se bosta konference pobude, ki bo v četrtek potekala na ravni zunanjih, notranjih in gospodarskih ministrov držav, udeležila tudi zunanji minister Miro Cerar in notranji minister Boštjan Poklukar. Slednji bo s kolegi razpravljali o vprašanjih varnosti, grožnjah organiziranega kriminala, korupciji in njenem vplivu na stanje držav, proizvodnji in tihotapljenju drog ter problemu trgovine z ljudmi, so sporočili z notranjega ministrstva.

Vzporedno bosta potekala poslovni forum EU-Zahodni Balkan in forum nevladnih organizacij.

V petek se bo plenarno zasedanje vrha začelo okoli 11. ure, pred novinarsko konferenco ob 15. uri bodo pripravili delovno kosilo. Na skupni novinarski konferenci bodo govorili poljski premier Morawiecki, bolgarski premier Bojko Borisov ter premier Severne Makedonije Zoran Zaev, so sporočili organizatorji.

Po doslej znanih podatkih se bodo vrha ob že omenjenih udeležili tudi nemška kanclerka ter premierja Hrvaške in Srbije Andrej Plenković in Ana Brnabić.

Premier Šarec bo po napovedih iz njegovega kabineta v razpravi poudaril pomen nadaljevanja dinamike širitve EU ter pomen sodelovanja z regijo pri naslavljanju skupnih izzivov, še posebej na področju migracij. Poudarek bo namenjen slovenski pobudi IISG, ki naslavlja področja boja proti terorizmu, proti hudemu in organiziranemu kriminalu in področje zagotavljanja varnosti na mejah v regiji Zahodnega Balkana.

Obravnavali bodo tudi pobudo Pozitivna agenda za mlade Zahodnega Balkana, kjer bo Slovenija pozvala k nadaljevanju in krepitvi aktivnosti, saj pozitivna perspektiva mladim omogoča izgradnjo prihodnosti v svojih državah ter njihov lastni prispevek k napredku. Poudarjen bo tudi pomen krepitve gospodarskih, transportnih in infrastrukturnih projektov v regiji.

Premier bo imel ob robu več dvostranskih srečanj. Predvidoma se bo sestal tudi z generalnim sekretarjem Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) Angelom Gurrio.

Namen konferenc berlinskega procesa je ohraniti širitev EU na Zahodni Balkan skladno z evropsko agendo, regijo prek infrastrukturnih, energetskih in ekonomskih projektov približati evropskim in globalnim koridorjem ter hkrati okrepiti pritisk na države regije, da ohranijo pozitivno reformno dinamiko ter še naprej rešujejo odprta vprašanja.

Po prvem vrhu v Berlinu leta 2014 so doslej vrhunska srečanja pobude potekala še na Dunaju (2015), v Parizu (2016), Trstu (2017) in Londonu (2018). (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen