Mag. Dejan Kaloh: Primer Kangler je le vrh ledene gore kršenja človekovih pravic in temeljnih svoboščin!

14

V primeru Franca Kanglerja je trenutno pravnomočno končanih 21 kazenskih postopkov in eden pravdni postopek in vsi v njegovo korist.

Poslanke in poslanci bodo zadnji dan julijske seje med drugim ustanovili parlamentarne preiskave za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki naj bi sodelovali pri pripravi in izvedbi političnega in kazenskega pregona zoper nekdanjega župana Mestne občine Maribor in člana Državnega sveta Republike Slovenije Franca Kanglerja in drugih. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil mag. Dejan Kaloh, ki ga objavljamo v nadaljevanju.Državni svet je kot kvalificiran predlagatelj dne, 12. 6. 2019, zahteval odreditev parlamentarne preiskave za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki naj bi sodelovali pri pripravi in izvedbi političnega in kazenskega pregona zoper nekdanjega župana Mestne občine Maribor in člana Državnega sveta Republike Slovenije Franca Kanglerja in drugih, zaradi suma, da so bile v postopkih zoper nekdanjega župana Mestne občine Maribor in člana Državnega sveta Republike Slovenije Franca Kanglerja in drugih huje kršene in nedopustno zlorabljene določbe Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Ustave Republike Slovenije, Zakona o kazenskem postopku, Kazenskega zakonika ter Zakona o državnem svetu, in ugotovitev domnevnega nezakonitega upravljanja in vodenja določenih evidenc Policije.

Kot izhaja iz zahteve za odreditev parlamentarne preiskave je primer Franca Kanglerja le vrh ledene gore, pod vidno gladino pa je še primerov, ki kažejo na to, da so bile nekaterim posameznikom v predkazenskih, tožilskih in sodnih postopkih s strani državnih organov kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. 

Naj omenim samo zlorabe javnih funkcij v zadevi Patria in v zadevi Magajna, ki jih sicer predmetna zahteva za odreditev parlamentarne preiskave eksplicitno ne omenja, kar na nek način predstavlja manko v dikciji skrajšanega imena parlamentarne preiskave  o ugotavljanju zlorab »v zadevi Franc Kangler in drugi«, kar sicer ugotavlja tudi Zakonodajno pravna služba Državnega zbora RS. Še vedno pa lahko člani komisije po zaslišanju prič predmet parlamentarne komisije razširijo tudi na druge primere, ki kažejo na možnost, da se je slovenska politika vmešavala v sodno vejo oblasti.

Zato pa je v zahtevi predstavljen primer Ornig, kjer je policija očitno namenoma prekoračila svoja pooblastila, ko je dovolila in celo forsirala nezakonite vdore v zasebno komunikacijo državljanov. Nekatera kazniva dejanja pa so bila izvršena celo pod neposrednim patronatom državnih organov, kar je še posebej zaskrbljujoče.

Primer Franca Kanglerja pa še posebej štrli iz te policijsko-tožilsko-sodne naveze, ki se je očitno požvižgala tako na določbe Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Ustavo RS in Zakon o kazenskem postopku. Spomnimo: Kangler je bil leta 2014 krivično obsojen na Okrajnem sodišču v Mariboru, ker je v okviru opravljanja svoje županske funkcije zgolj podpisal predlog občinskega sveta. Obsojen je bil na sedem mesecev zapora, kar je imelo za posledico, da mu je leta 2014 bil odvzet mandat državnega svetnika, kar je razumeti kot neposreden napad na njegovo politično funkcijo, zlasti s strani leve provenience državnih svetnikov.

Dne, 17. 7. 2014 je nato Vrhovno sodišče Republike Slovenije sodbo Višjega sodišča v Mariboru razveljavilo ter ugotovilo, da je bil Franc Kangler krivično obsojen za dejanje, ki sploh ni kaznivo dejanje. Na tem mestu je podobnost s krivično sodbo v zadevi Patria, kjer je prav tako šlo za neobstoječe kaznivo dejanje, ki naj bi bilo storjeno »v neugotovljenem času, na neugotovljenem kraju, na neugotovljen način«, naravnost srhljiva.

Ob tem velja poudariti, da v primeru Franca Kanglerja in v samem predlogu za odreditev parlamentarne preiskave ne gre za niti en odprt kazenski postopek, saj je v primeru Franca Kanglerja trenutno pravnomočno končanih 21 kazenskih postopkov in en pravdni postopek (finančna preiskava) v njegovo korist.

Eno izmed ključnih vprašanj, ki se na tem mestu poraja predvsem v primeru Kangler pa je, ali je na tožilstvih in sodiščih še prisotna moč nekdanjih represivnih organov, predvsem Udbe, ki je naročila koga naj se preganja in koga ne. In še posebej – koga naj se na sodišču procesira še posebej vztrajno in celo na nezakoniti način!

V zadevi Franc Kangler se pojavljajo trije sodniki, ki so zoper Kanglerja na mariborskem Okrožnem sodišču odrejali različne ukrepe po Zakonu o kazenskem postopku. Vse tri sodnike je v letošnjem letu obravnavala Komisija za etiko in integriteto pri Sodnem svetu in sprejela sklepe, da so vsi trije kršili načelo nepristranskosti in nezdružljivosti sodniške funkcije po kodeksu sodniške etike, saj so se vsi trije pojavljali na političnih shodih. Sodnik Janez Žirovnik se je lani udeležil povolilne zabave v volilnem štabu SMC, sodnika Matjaž Štok in Slavko Gazvoda pa sta letos bila na predstavitvi kandidatov za evropske poslance iz stranke SD.

Ni prvič, da se odreja parlamentarna preiskava za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij iz sfere pravosodja na zahtevo Sodnega sveta RS. Spomnimo samo na preiskovalko iz leta 2005, ko se je odredila parlamentarna preiskava »o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij v vladi RS, na ministrstvu za pravosodje in Vrhovnem državnem tožilstvu RS v zvezi z izvrševanjem nadzora po Zakonu o državnem tožilstvu, za spremembo zakonodaje in sprejem drugih odločitev«. Ta preiskovalka je bila še kako blagodejna za stanje duha še posebej v tožilskih vrstah, saj so državni tožilci spoznali, da nad njimi ni samo modro nebo in morda še kak nekdanji partijski veljak, ampak tudi in predvsem zakoni in Ustava RS. 

Končno poročilo iz t. i. Kovačičeve preiskovalke leta 2008 je poudarilo, da je bila funkcija javnega tožilca v razdobju 1945 do 1990 izrazito politična, seveda pod vplivom politike, ter od nje odvisna. Javni tožilec je bil družbenopolitičen delavec. Tako je določala zakonodaja in to se je še kako izvajalo v praksi. Struktura tožilstva postavljena po izrazito strankarski (ZK) oz. politični liniji je obstajala tudi konec 80 let, praktično vse do slovenske osamosvojitve.

Ta zgodovinski uvid tožilstva na Slovenskem je bil potreben zaradi lažjega razumevanja stanja, ko so po osamosvojitvi Slovenije tožilstva, prioritetno zapolnjena s političnimi kadri starega partijskega režima, usposobljena prvenstveno in zgolj za pregon kaznivih dejanj, ki jih je preganjal ta režim, težko ali pa sploh naredila prelom s prejšnjo tožilsko mentaliteto in to se vsekakor  včasih in pri določenih zadevah čuti še danes.

In kakšno je stanje na področju državnega tožilstva desetletje kasneje? Letno poročilu za leto 2018 o stanju na slovenskih državnih tožilstvih izkazuje, da se strokovne napake tožilcev povečujejo, v primerjavi z letom 2017, kar za 50 %. Na tem mestu pa se postavi prav tako pomembno vprašanje: Zakaj se te napačne odločitve tožilcev ne sankcionirajo in kako sploh ugotoviti, ali je res šlo za strokovno napako ali morebiti za namerno napako, ki pa že spada v domeno zlorabe tožilske funkcije? 

Izvajanje nadzora nad opravljanjem državnotožilske službe je še vedno zelo pomanjkljivo. Tožilska odločitev o tem, da se bo v neki zadevi odločil za pregon ali pa bo ovadbi zavrgel, nima nobenega preverjanja. Nad odločitvijo posameznega tožilca ni niti njegov vodja niti generalni državni tožilec niti nihče drug. To še posebej velja za zavrženja kazenskih ovadb. 

Če bo zaradi ugotovitev poročila te preiskovalne komisije nastala podlaga za spremembe Zakona o državnem tožilstvu, da bodo odločitve posameznih tožilcev v primeru zavrženja kazenskih ovadb podvržene preverjanju in sopodpisu predstojnika tožilstva, v primeru hujših kaznivih dejanj pa skupine tožilcev, je namen te preiskovalke več kot upravičen.

Podobno velja za morebitne spremembe Zakona o nalogah in pooblastilih policije, še posebej na področju upravljanja in vodenja določenih evidenc Policije, kakor tudi za morebitne spremembe Zakona o kazenskem postopku, še posebej v delu varovanja osebnih podatkov, kjer gre za podatke, ki jih za potrebe vodenja predkazenskih postopkov zbira Policija.

Tudi Zakon o sodniški službi, ki opredeljuje služben nadzor nad sodniki in sam disciplinski postopek, bi v tem delu veljalo spremeniti in zaostriti, saj primere, ko je sodniku prenehala sodniška funkcija, lahko preštejemo na prste ene roke, pa čeprav so pri svojem sodniškem delu nekateri sodniki celo naklepno kršili človekove pravice.

Seveda obstaja tudi velik javni interes, da se s to parlamentarno preiskavo ugotovi, kakšne spremembe zakonodaje so potrebne, da se takšne kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin nikoli več ne bi zgodile prav nobenemu državljanu ali politično izpostavljeni osebi, in da nosilci javnih funkcij, ki so odgovorni za povzročene kršitve človekovih pravic in zakonodaje, za njih tudi odgovarjajo.

V poslanski skupini SDS verjamemo, da si bo ta, že 4. preiskovalna komisija v tem sklicu državnega zbora, prizadevala ugotoviti in oceniti dejansko stanje na področju pravosodja tako, da bomo lahko v državnem zboru sprejeli odločitve v kontekstu morebitnih sprememb zakonodaje, kar bi nedvomno pozitivno vplivalo na izboljšanje razmer v pravosodju v širšem smislu.

V poslanski skupini SDS ustanovitev parlamentarne preiskave v zadevi Kangler in drugi zaradi vsega navedenega podpiramo in jo pozdravljamo!

Št. komentarjev: 14
  1. Re gornjemu pravi

    Ja ,sodniki in tozilci Franca vam bo ze ” pokazo”.

  2. raft pravi

    Re Gornjemu pravi Pred 1 ura
    Ja ,sodniki in tozilci Franca vam bo ze ” pokazo”.
    —————
    Ne bi metal vse sodnike in tožilce v isti koš. Ta rdeče pa lahko doleti zakon ulice. Že videno.

    1. Re gornjemu pravi

      Po tvoje ” cisti Slovenac Zvijezdan ” sem ne sodi?

  3. raft pravi

    Re Gornjemu pravi Pred 44 minut
    Po tvoje ” cisti Slovenac Zvijezdan ” sem ne sodi?
    —————————-
    V Sloveniji Srb sodi Srbu. Slovenci smo najbolj butast in hinavski narod na svetu.

  4. bruh pravi

    vsi kučanovi in komunistični kadri v slovenistanskem sodstvu so VSi navadni mafijsko delujoči, ideološko nestrpni, politično disciplinirani smrdeči rdeči pra sci in svi nje…vsi…in tega smrdečega levičarskega sovražega GN OJA je na tone in tone…ajd…

  5. bruh pravi

    in spomnite se, da je post-komunistični levičar vedno zverinsko nestrpno smrdeče gnilo hinavsko mafijsko ogabno bitje….VEDNO….ajd..

  6. bruh pravi

    in da je jasno, kot sem že takoj povedal, da je kučanov mafijski levičarki klan MAFIJSKO zlorabil medije in sodstvo, da je odtsavil kanglerja…..in to je jasno vsem tudi našim smrdečim rdečim pra sem in svi jam (ki seveda kot hinavska in lažniva bitja ne bodo NIKOLI tega javno priznali, čeprav tudi oni vedo, da je tako), tako vam že sedaj povem, da od tega ne bo nič…..kajti sodstvo ima le en zakon (nenapisan, ampak vsi vedo, da drugače so naslednji dan na cesti….) …šćiti mafijskega rdečega pra sca in svi njo in tolči po motečem drugače mislečim…….aj…to je to, vse ostalo je sprenevedanje…in ne misliti, da je po Europi veliko bolje….tudi tam so rdeči klopi mafijsko zasedli vse izvode državnih in naddržavnih sodišč…ajd…

  7. Re gornjim pravi

    A tega kre..tena res ne bo nobeden ustavil, da bi nehal svi…njati po portalu?

    1. bruh pravi

      kućanov raftić, a ti veš kako imenujejo navadni pošteni ubogi drugorazredni rusi, belorusi, moldavci, itd…v sovjetlandu mafijo?………. ne, ker si rdeči bedak……..organizacija…..le organizacija….ajd…nimajo izraza mafija, ki je za njih nov…za njih je isti pojem a nadgrajen……je organizacija….ajd….in ti si najbrž le del kučanov organizacije..ajd…

      in ti bi rad brisal resnico,mar ne?…ahahhahha…ajd

  8. raft pravi

    Re Gornjim pravi Pred 3 ure
    A tega kre..tena res ne bo nobeden ustavil, da bi nehal svi…njati po portalu
    ———————
    Kome ti to šumadinac?

    1. Re gornjemu pravi

      Nisi razumel koga sem mislil v pisanju! Bruha, vendar, tako, da si svojega sumadinca lepo vtakni nekam….

  9. bruh pravi

    hahahahah..zgleda , da kućanovega smrdečega divje nestrpnega ideološko blazno sovraženega mafijskega rdečega pra sca zelo moti RESNICA…ajajajjajaj…ajd…rdeči hinavski in lažnivi post-komunistični levičarski pra sec ….bodimo resni….vsi vemo, da je resnica taka….ajd…tudi ti….ajd…bi rad ponovno klal, moril, zapiral, prosto preganjal drugače misleče kot v starih časih…mar ne?…ajjajajj….ahahhahaha…ajd

  10. bruh pravi

    kučanovi sodniki , sodnice, tožilci in tožilke so vsi navadni zlobni, zverinsko nestrpni, ideološko blazno pogojeni, komunistično vzgojeni smrdeči rdeči pra sci in svi nje….vsi, čisto vsi….in to vedo tudi naši mafijski rdeči post-komunistični smrdeči pra sci in svi nje…ajd…

  11. bruh pravi

    moti resnica, mar ne…ajjajaj…ajd

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen