Iran še kar zadržuje britanski tanker; zahodne zaveznice podprle Veliko Britanijo

0

Iranska revolucionarna garda še naprej zadržuje tanker, ki ga je zasegla v petek med plovbo skozi Hormuško ožino. Gre za tanker Stena Impero, ki je plul pod britansko zastavo. Velika Britanija je Teheran opozorila, da se podaja na “nevarno pot”, podporo so ji izrekle tudi zahodne zaveznice.

Tanker Stena Impero v lasti švedskega podjetja Stena Bulk so Iranci ustavili v petek in ga pospremili v pristanišče Bandar Abas. Tanker je bil namenjen v Savdsko Arabijo, iranske oblasti pa so ga zajele, potem ko je po navedbah pristaniških oblasti trčil z iransko ribiško ladjo.

V pristanišču tanker zdaj preiskujejo, člani posadke – 18 Indijcev, trije Rusi, Latvijec in Filipinec – pa morajo v času preiskave ostati na ladji. “Posadka se, upoštevajoč okoliščine, počuti dobro,” je sporočil glavni izvršni direktor Stena Bulk Erik Hanell.

Po navedbah britanskega zunanjega ministra Jeremyja Hunta so tanker obkrožili štiri plovila in helikopter, ki so jo pospremili v iranske vode. Hanell je zatrdil, da so ladjo iranske sile zajele v mednarodnih vodah: “Na ladjah imamo oddajnike, tako da vedno vemo točno, kje se nahajajo.”

Velika Britanija je nad incidentom ogorčena, na zagovor je London poklical odpravnika poslov na iranskem veleposlaništvu v Londonu. Zaradi incidenta se je dvakrat v zadnjih 24 urah sestal posebni odbor britanske vlade Cobra, v katerem sodelujejo predstavniki vlade, policije in obveščevalnih služb. Vlada je britanskim ladjam svetovala, naj se nekaj časa izogibajo Hormuški ožini.

“Včerajšnje dogajanje v Zalivu pošilja zaskrbljujoče sporočilo, da se Iran morda odloča za nevarno pot nezakonitega in destabilizirajočega vedenja po zakonitem zasegu nafte, namenjene v Sirijo,” je danes tvitnil Hunt.

Pred tem je posvaril pred “resnimi posledicami”, če se situacija kmalu ne bo razrešila. “Ne razmišljamo o vojaških možnostih. Iščemo diplomatske načine za razrešitev te situacije, a smo zelo jasni, da jo je treba razrešiti,” je poudaril minister.

Zvečer je, po drugem zasedanju Cobre, Hunt znova potrdil, da si Velika Britanija predvsem prizadeva za umirjanje razmer. Pri tem pa je v zapisu na Twitterju vztrajal, da je bila ladja Stena Impero zasežena v omanskih vodah, kar predstavlja “jasno kršitev mednarodnega prava”.

Britanska obrambna ministrica Penny Mordaunt je medtem za Sky News incident opisala kot “sovražno dejanje”. Tudi po njenih navedbah je bil Stena Impero prestrežen v omanskih vodah.

“Za razliko od piratstva v Gibraltarski ožini so naša dejanja v Perzijskem zalivu v skladu z mednarodnimi pomorskimi pravili,” pa je prek Twitterja sporočil iranski zunanji minister Džavad Zarif. “Kot sem povedal v New Yorku, je Iran tisti, ki si prizadeva za varnost Perzijskega zaliva in Hormuške ožine. Velika Britanija mora nehati biti orodje v rokah ekonomskega terorizma ZDA,” je dodal.

Do zasega ladje je prišlo le nekaj ur zatem, ko je gibraltarsko vrhovno sodišče odločilo, da mora iranski supertanker Grace 1 v Gibraltarju ostati še 30 dni. Grace 1 so v začetku meseca pri Gibraltarju zasegli Britanci, ker naj bi kršil sankcije proti Siriji. Po današnjih navedbah Hunta bodo lahko Grace 1 izpustili, če bo Teheran dokazal, da tovor ne bo šel v Sirijo.

K izpustitvi tankerja sta danes pozvali Nemčija in Francija. Zajetje tankerja predstavlja “nevarno nadaljnje stopnjevanje že tako napete situacije”, je sporočilo nemško zunanje ministrstvo. “Takšno dejanje ovira nujno sprostitev napetosti v zalivski regiji,” je dodalo francosko zunanje ministrstvo.

Odzvala se je tudi EU. Iz Bruslja so poslali izjavo, v kateri so opozorili da “v že tako napeti situaciji ta razvoj dogodkov prinaša tveganja nadaljnje eskalacije in spodkopava delo v smeri iskanja rešitve za omilitev trenutnih napetosti”.

Filipini, Latvija in Indija so zahtevali izpustitev svojih državljanov na krovu Stene Impero.

Ob stopnjevanju napetosti je Savdska Arabija sporočila, da bo znova sprejela ameriške sile na svojih tleh, s čimer naj bi okrepili regionalno varnost. Po navedbah Pentagona to omogoča obrambo ameriških sil in interesov v regiji pred “pojavljajočimi se, kredibilnimi grožnjami”.

Ameriška vojska Hormuško ožino nadzoruje tudi iz zraka, Pentagon pa je napovedal še “multinacionalna pomorska prizadevanja” za svobodo navigacije na tej ključni pomorski poti.

Do eskalacije prihaja več kot leto dni zatem, ko je Washington enostransko odstopil od iranskega jedrskega programa, potrjenega leta 2015, in pričel znova krepiti sankcije proti Teheranu. Ameriški predsednik Donald Trump je v petek zatrdi, da je ameriška vojska v četrtek v Hormuški ožini sestrelila iranski dron, ki je ogrožal ameriško vojaško ladjo. Teheran je njegove trditve zanikal.

Iranska revolucionarna garda pa je minuli mesec sestrelila ameriško brezpilotno letalo. Iran trdi, da je bil dron v iranskem zračnem prostoru, ZDA pa, da je bil v mednarodnem.

Iranski vojaki so se v petek sicer v Hormuški ožini vkrcali tudi na tanker MV Mesdar, ki je prav tako v britanskem upravljanju. Ladja je kasneje lahko nadaljevala svojo plovbo. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen