Indija preložila izstrelitev vesoljskega plovila proti Luni

0

Indija je zaradi tehničnih težav v nedeljo zvečer preložila izstrelitev vesoljskega plovila Chandrayaan-2 proti Luni. Za preložitev so se odločili preventivno manj kot uro pred izstrelitvijo, ker so zaznali tehnične težave na nosilni raketi, so sporočili iz Indijske organizacije za vesoljske raziskave ISRO. Kdaj bo nova izstrelitev, niso sporočili.

Vesoljsko plovilo je bilo že pripravljeno za izstrelitev na najzmogljivejši indijski nosilni raketi GSLV MK III v vesoljskem centru Satish Dhawan, ko so 56 minut in 24 sekund pred predvideno izstrelitvijo postopek ustavili, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Misija Chandrayaan-2 je del ambicioznega indijskega vesoljskega programa, s katerim bi Indija v primeru uspeha po Rusiji, ZDA in Kitajski postala četrta država, ki ji je uspelo z vesoljskim plovilom pristati na Zemljinem naravnem satelitu.

Pristanek je bil predviden za 6. september.

Indija je za program Chandrayaan-2, ki v prevodu pomeni lunarni voz, porabila približno 140 milijonov evrov in ga označila za enega najcenejših doslej. To je namreč precej manj kot za podobne programe porabijo vesoljske agencije drugih držav. Skoraj vsi deli so bili načrtovani in narejeni v Indiji.

Eden od delov plovila bi krožil okoli Lune, drugi del pa je pristajalnik Vikram, ki naj bi na tem nebesnem telesu pristal in na njem odložil rover Pragyan, ki je tretji del plovila. 2,4 tone težek del plovila, ki bo krožil okoli Lune, naj bi predvidoma deloval eno leto, poroča AFP.

Rover Pragyan, ki lahko potuje do 500 metrov, pa naj bi predvidoma deloval en Lunin dan oziroma 14 zemeljskih dni. Iskal naj bi sledi vode na Luni in preučeval ostanke zgodnjega sončevega sistema.

Po besedah vodje ISRO K. Sivana se najbolj bojijo pristanka Vikrama, saj česa tako kompleksnega še niso izvedli.

Indija je leta 2008 proti Luni izstrelila svoje prvo vesoljsko plovilo Chandrayaan-1, ki je krožilo okoli nje in izdelalo podrobno kartografijo mineralnih, kemičnih in topografskih značilnosti njenega površja. Chandrayaan-1 je na Luno poslal sondo, ki je tam zbirala podatke. Takrat so odkrili prisotnost vode na Luni. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen