IMSI lovilci – kaj je policija počela do sedaj in kako bo v bodoče

0

Piše: dr. Vinko Gorenak

Uvodoma naj, zaradi številnih zmot pojasnim, kaj IMSI (angleško: International mobile subscriber identity) lovilci sploh so. Mnogi, povsem zmotno, tem napravam pripisujejo zmožnosti prisluškovanja telefonom.

Kako deluje IMSI lovilec (angleško: catcher)?

Kot vemo vsa mobilna telefonija deluje preko mobilnih oddajnikov, ki so v lasti mobilnih operaterjev. IMSI lovilec pa je naprava, ki omogoča, identificirati telefonsko številko točno določene osebe, nima pa zmožnosti prisluškovanja. Policija pogosto potrebuje podatek o telefonski številki posameznega osumljenca kaznivega dejanja, te pa več ali manj sploh niso objavljene.

Za izmišljen primer bom vzel kar samega sebe. Recimo, da policija želi ugotoviti mojo telefonsko številko, ki pač ni javno objavljena nikjer. V tem primeru v neko svoje civilno vozilo blizu moje hiše postavi tako imenovani IMSI lovilec. Ta deluje kot lažna bazna postaja oziroma kot oddajnik mobilnega operaterja. Tako moj telefon, kot tudi telefoni vseh oseb, ki so v dosegu te naprave, se priključijo na njo, naprava pa zabeleži vse te telefonske številke. Policija tako v nekaj urah dobi več sto telefonskih številk, toda še ne ve katera je moja. Ker sem na družbenih omrežjih objavil podatek, da bom naslednji dan recimo gost  NOVA24TV, to pa omenjena TV tudi oglaša in vabi gledalce k postavljanju vprašanj, saj bo oddaja potekala v živo, ta podatek zazna tudi policija. IMSI lovilec zato v tistem času postavi v neposredno bližino omenjene TV. Tudi na tej lokaciji policija zazna več sto telefonskih številk, med njimi tudi mojo. Številke izpred mojega doma nato primerja s številkami dobljenimi pred omenjeno TV in ugotovi, da se je moja številka pojavila obakrat, toda recimo, da je bilo tisti čas nekaj mojih sosedov tudi  pred omenjeno TV, policija zazna tudi njih. Toda možnosti je malo, vsi moji sosedje pač ne bodo naslednji dan pred omenjeno TV. Recimo, da na koncu oddaje na TV povem še to, da jutri odhajam na dopust v točno določene terme na drugem koncu Slovenije. Policija v tem primeru IMSI lovilec postavi še tam in ugotovi, da se je moja številka pojavila na vse treh mestih. Ker vsi moji sosedje ne hodijo pred omenjeno TV v Ljubljani in ker vsi moji sosedje ne gredo isti dan v terme, kamor hodim jaz, obstaja velika verjetnost, da se je na vseh treh mestih pojavila le moja številka. Po potrebi policija z IMSI lovilcem pač nadaljuje z delom po lokacijah kjer se gibljem. Tako policija mojo številko pač identificira.

Zgodovinska zapletanja policije in tožilstva

Uradno dosegljivih podatkov o uporabi IMSI lovilcev v policiji seveda ni. Lahko pa naredimo analizo posameznih dokumentov in izjav visokih policijskih in tožilskih uradnikov na to temo. Na tak ali drugačen način je v javnost na to temo vendarle prišlo nekaj več podatkov. Ena takih boljših analiz je objavljena na: https://telefoncek.si/static/2016/06/IMSI_lovilci_Infosek_2016.pdf. Kaže, da je SOVA prvi IMSI lovilec kupila že davnega leta 1999, policija pa leta 2004. Leta 2006 je bila ta naprava tehnično nadgrajena, leta 2009 pa naj bi policija kupila novo IMSI napravo, ki naj bi bila tehnično nadgrajena leta 2011. Pri tem so povsem nelogične izjave posameznih policijskih šefov, ki priznavajo nabave in nadgradnje IMSI lovilcev, hkrati pa prisegajo na to, da jih ne uporabljajo. Le zakaj bi jih kupovali, če jih ne uporabljajo. Menda zato, ker si že desetletje in pol prizadevajo za to, da bi bila njihova uporaba dovoljena z zakonom. Precej nelogična in za lase privlečena izjava. V oči pa bode dokument tožilstva iz leta 2006, ki naj bi ga podpisal vrhovni državni tožilec Hinko Jenull, ki pravi, da policija IMSI lovilce lahko uporablja v okviru zakonsko določenega »tajnega opazovanja«, ki ga dovoli tožilstvo. Nisem prepričan, da so v to verjeli policijski šefi, ki so še leta za tem zatrjevali, da IMSI lovilcev ne uporabljajo.

Seveda me boste vprašali, kaj pa si naredil ti kot notranji minister? Mislim, da sem že na prvem ali enem prvih sestankov s takratnim generalnim direktorjem policije Jankom Gorškom zahteval podatke o tem, ali policija te naprave ima in ali jih uporablja. Zagotovil mi je, da so bile naprave kupljene pred leti, da pa se zaradi neobstoja zakonske podlage ne uporabljajo.

Toda številna zapletanja visokih policijskih uradnikov v izjavah na to temo, zlasti pa posredni dokazi, kažejo na to, da je policija IMSI lovilce vendarle uporabljala tudi v praksi in to na očitno nezakonit način. V številnih policijsko, tožilsko, sodnih postopkih in dokumentih, policija preprosto mora navesti podatek o tem, kako je pridobila telefonsko številko posameznega osumljenca. V teh primerih boste v spisih našli uradne zaznamke posameznih kriminalistov, v katerih piše, da je: »Kriminalist ta in ta, tega in tega dne govoril z neznancem, ki mu je zaupal telefonsko številko določenega osumljenca«. Ja pa ja, ne me »basat« bi rekli na mojem koncu. In s takimi uradnimi zaznamki se zadovoljijo tako policijski šefi, kot tožilci in celo sodniki, do vrhovnih sodnikov. Ta primer kaže na to, da policija IMSI lovilce vendarle uporablja in to s tihim strinjanjem tožilcev in sodnikov.

Več poskusov uzakonitve IMSI lovilcev

Podatkov o tem, da bi policija skušala uzakoniti uporabo IMSI lovilcev vse do leta 2012 ni. Leta 2013, ko sem bil še notranji minister, je bil sprejet moderen policijski zakon, ki opredeljuje policijska pooblastila. Pričakoval sem, da bo policija kaj takega predlagala, toda to se ni zgodilo. Ne vem, vsaj do mene tak predlog ni prišel.

Leta 2017 je IMSI lovilce v Zakonu o kazenskem postopku skušal uzakoniti takratni pravosodni minister Goran Klemenčič. Kot poslanec takratne sestave DZ, sem skupaj s poslansko skupino SDS, zakonu nasprotoval, pa ne toliko zaradi določila o IMSI lovilcih, temveč bolj zaradi poskusa ukinitve sodne preiskave. Za IMSI lovilce pa sem dejal nekako takole: »Kar se tiče možnosti uporabe IMSI lovilcev je dokazni standard zgolj suma storitve kaznivega dejanja premalo in bi moral biti predpisan utemeljeni sum storitve kaznivega dejanja, kot podlaga za odreditev uporabe IMSI lovilcev«. Iz tega izhaja, da ne jaz ne poslanska skupina takrat nismo nasprotovali uzakonitvi IMSI lovilcev, želeli smo le ostrejše pogoje za uporabo.

Ko oblast »stopi v glavo« oblastnikom

Marca letos je bila novela Zakona o kazenskem postopku sprejeta v nekoliko spremenjeni obliki. Zame določilo o uporabi IMSI lovilcev (150/a člen) niti ni bilo tako sporno, želel bi si le precej višjih standardov za uporabo IMSI lovilcev. Precej hujše in popolnoma nesprejemljivo mi je bilo določilo o tako imenovani hišni preiskavi brez navzočnosti osumljenca (spremenjen 216. člen). Tudi nekateri drugi spremenjeni členi, kot so 148. člen, 149.b člen, 149.c člen, 156. člen, so bili zame sporni. Poznavalcem parlamentarnih postopkov, je bilo popolnoma jasno, da bo na tak ali drugačen način, prišlo do zahteve za ustavno presojo pred Ustavnim sodiščem.

Zanimiva, a ne dokončna ustavna presoja

To se je tudi zgodilo. Politično precej nenaravna naveza med SDS in Levico, se je poenotila in  kmalu za tem je na Ustavno sodišče romala zahteva za ustavno presojo omenjenih členov zakona.

Odločitev Ustavnega sodišča je bila relativno hitra, prišla je pred dnevi. Ustavno sodišče se je, čeprav predlagatelji niso predlagali začasnega zadržanja 150/a člena (IMSI lovilci), omenjali so ga le v obrazložitvi, odločilo za začasno zadržanje izvajanja tega člena, ki se do dokončne odločitve ne sme izvajati (pomeni, da policija IMSI lovilcev ne sme uporabljati). O zadržanju spremenjenega 216 člena (hišna preiskava brez navzočnosti preiskovanca), pa bo sodišče odločalo ločeno. O ustavni presoji ostalega pa bo odločalo absolutno prednostno. Odločitev Ustavnega sodišča je zanimiva, še bolj pa bo, ko bo dokončna v vseh pogledih zahtevanih presoj že omenjenih členov.

Morda nekoliko preseneča dejstvo, da so ustavni sodniki začasno prepovedali uporabo 150/a člena (IMSI lovilci), kar predlagatelji sploh niso zahtevali, niso pa (še) prepovedali hišne preiskave brez navzočnosti preiskovanca, (spremenjen 216. člen), kar so predlagatelji zahtevali. Na prvi pogled nelogična odločitev ali zaporedje odločitev. Ustavni sodniki so stvar utemeljili takole: »Ukrep (opomba avtorja, 150/a člen IMSI lovilci) omogoča izrazito neosredotočeno zbiranje in obdelovanje številnih osebnih podatkov iz zasebnega življenja širokega kroga posameznikov…«. Nadalje so ocenili, da je to ukrep, ki je lahko podlaga za druge, veliko bolj invazivne posege v človekove pravice in svoboščine.

S tem pa se je seveda mogoče strinjati. Samo pomislite, da z IMSI lovilcem policija skuša ugotoviti telefonsko številko nekega prodajalca v ožjem mestnem središču Ljubljane, ki je osumljen storitve nekega kaznivega dejanja. Če bi IMSI lovilec namestila na tem mestu, prevzel pa bi vlogo mobilnega oddajnika na Maxi marketu, bi policija v nekaj urah zabeležila na desetine tisočev telefonskih številk ničesar slutečih in ničesar osumljenih posameznikov, ki bi se takrat nahajali v centu Ljubljane. Le zakaj?

Za zaključek pa naj poudarim, da kaže spremljati nadaljnje odločitve Ustavnega sodišča v zvezi z omenjeno zahtevo za ustavno presojo. Če so v omenjenem primeru odločili kot so, pričakujem, da bodo ostri tudi v ostalih delih omenjene ustavne presoje.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen