Trideset let od pokola na pekinškem Trgu nebeškega miru

0

Kitajske oblasti so v noči s 3. na 4. junij leta 1989 nasilno zatrle prodemokratične proteste na Trgu nebeškega miru v Pekingu. Medtem ko tuji mediji dogodkom pred 30 leti posvečajo precej pozornosti, obletnica na Kitajskem mineva neopaženo.

Kitajske oblasti bodo politično izjemno občutljivo obletnico kot običajno obeležile z molkom, kar priča o tem, da se dobro zavedajo brazgotin, ki so ostale po zatrtju šest tednov trajajočih mirnih protestov v središču Pekinga.

Za kitajske voditelje je brutalno zatrtje demonstracij pod vodstvom študentov na Tiananmenu, med katerim je bilo ubitih več sto, po nekaterih podatkih celo več tisoč ljudi, tabu tema, vendar so oporečniki prepričani, da bo javnost nekoč terjala njihovo odgovornost.

Na Kitajskem je vsakršno omenjanje obletnice prepovedano. Cenzura svetovnega spleta se okrog spornega datuma še zaostri, vsakršno namigovanje na obletnico, kot je 35. maj ali emotikon sveče, pa je avtomatično izbrisano. Preživeli in družinski člani žrtev, ki so še vedno na Kitajskem, so pod strogim nadzorom oblasti in ne smejo govoriti s tujimi novinarji.

Leto 1989 je bilo katastrofalno za komunistične režime po vsem svetu in tudi kitajska vladajoča partija se je znašla v sporu z demokratičnimi aktivisti, ki so oporekali njeni avtoritarni vladavini. Prodemokratično gibanje na Tiananmenu se je začelo sredi aprila, ko se je javno žalovanje za pokojnim nekdanjim voditeljem partije in priljubljenim reformistom Hu Yaobangom postopoma spremenilo v pozive študentov k političnim reformam in ukrepom proti korupciji.

Mladi študenti so se vse bolj množično zbirali na Tiananmenu, simbolu politične moči kitajske komunistične partije. Udeležence protestov, ki so se le nekaj tednov pred tem zdeli praktično nemogoči, je prevzela evforija. “Povsod so bili transparenti. To so bile prve politične demonstracije v zgodovini Ljudske republike Kitajske,” se po poročanju tujih tiskovnih agencij spominja eden od študentskih voditeljev Wang Dan, ki že 20 let živi v izgnanstvu.

Največji trg na svetu so napolnili pozivi k demokraciji in svobodi, tisoči so gladovno stavkali, karizmatični aktivist Wu’er Kaixi pa je prekinil premierja Li Penga med srečanjem s študenti, ki ga je v živo prenašala državna televizija.

Dogajanje je opazoval ves svet, saj so se v Pekingu zbrale novinarske ekipe od vsepovsod, ki so spremljale zgodovinski obisk takratnega sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova. Novinarji so bili nazadnje priča dogodku, ki je bil veliko pomembnejši.

Zaradi protestov je nastal spor znotraj vladajoče elite med trdo linijo pod vodstvom premierja Li Penga in zmerno strujo pod vodstvom generalnega sekretarja komunistične partije Zhao Ziyanga. Takratni kitajski voditelj Deng Xiaoping je tehtnico prevesil na stran konservativcev. Zhao je bil odstavljen s položaja in je do smrti leta 2005 živel v hišnem priporu.

Oblasti so študentske demonstracije razglasile za “kontrarevolucionarni upor” ter nad protestnike poslale tanke in pripadnike ljudske osvobodilne armade. Sanje celotne generacije o demokraciji so se v nekaj trenutkih razblinile.

Število ubitih v noči s 3. na 4. junij 1989 je še danes neznanka. Po uradnih podatkih kitajskih oblasti je bilo ubitih 241 ljudi, od tega 36 študentov, medtem ko oporečniki trdijo, da je bilo ubitih več tisoč ljudi.

Mednarodna skupnost je obsodila pokol in Kitajsko za nekaj let izobčila, zahodne države pa so študentskim voditeljem ponudile zatočišče. Kitajska se je kmalu vrnila na mednarodno prizorišče. Komunistična partija je od takrat le še utrdila svojo oblast, državo z največ prebivalci pa povzdignila v drugo največje gospodarstvo na svetu.

Kitajske oblasti še vedno vztrajajo, da so protesti leta 1989 ogrozili vladavino komunistične partije in jih je bilo treba zatreti, da bi ohranili politično stabilnost in gospodarske reforme. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen