Iniciativa za prepoved fitofarmacevtskih sredstev pri hmeljarstvu v slovenjgraški občini

0

Civilna iniciativa za varovanje okolja in zdravja občanov Slovenj Gradca s peticijo zahteva prepoved uporabe fitofarmacevtskih sredstev pri hmeljarski dejavnosti. Je proti monitoringu zemljin in pridelkov, smiselno se ji zdi merjenje razpršitve škropiv po okolici in preverjanje dolgoročnih posledic na ljudi. Opozarja še na problem plastičnih vrvic.

Člani civilne iniciative, ki že dlje časa opozarja na problematiko približevanja hmeljišč naseljem v Mislinjski dolini, so na današnji novinarski konferenci v Slovenj Gradcu vnovič izpostavili problematiko zanašanja škropiv s hmeljišč, na kar vplivajo naravne okoliščine, kot so konfiguracija terena Mislinjske doline, vlažnost zraka in vetrovi.

Analiza vremenskih pogojev, ki so jo na podlagi podatkov agencije za okolje opravili za lanskih 16 škropljenj na osmih lokacijah s hmeljišči na območju slovenjgraške občine, je po podatkih civilne iniciative pokazala, da so hmeljarji večinoma škropili v neugodnih oz. neprimernih vremenskih pogojih in tudi v neskladju z usmeritvami glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev, ki jih je izdalo kmetijsko ministrstvo. V iniciativi ugotavljajo tudi, da lani hmeljarji pri nobenem škropljenju niso na noben način poskrbeli za preprečevanje zanašanja škropiva zunaj območja hmeljišča.

Glede primerjave uporabe fitofarmacevtskih sredstev pri drugih kmetijskih pridelkih, denimo koruzi, pa v civilni iniciativi glede na razpoložljive podatke navajajo, da je tam širjenje škropiv na okolico manjše, saj ne gre za tako visoke kulture in gre torej tudi za uporabo drugih škropilnih šob.

“Problem zanašanja je strahoten,” je opozoril član odbora civilne iniciative Bernard Karner in ob tem dodal, da je vsako kemično sredstvo, ki ga človeški organizem vsrka, na nek način nevarno, najhujše pa je, da se kemična sredstva z leti akumulirajo.

Zato je po besedah člana odbora iniciative Sama Cokana zanje sprejemljiv le biomonitoring, v katerega bi torej vključili preverjanje dolgoletnega vpliva pesticidov na ljudi. Po besedah Cokana in predsednika civilne iniciative Petra Metulja tako monitoring, ki ga načrtuje občina, ne bo prinesel odgovorov na njihova vprašanja, saj jih zanima predvsem vpliv škropljenja hmelja s pesticidi in drugimi fitofarmacevtskimi sredstvi na ljudi in okolje. Smiselno pa se jim zdi izmeriti dolžino zanašanja ob škropljenjih, da bodo ljudje vedeli, do kako daleč naj se zaščitijo v primeru škropljenj.

V iniciativi so razočarani tudi, ker občina ni sledila njihovemu predlogu, da bi sprejela odlok o obvezni najavi škropljenja. Za zdaj je ta uporabnike fitofarmacevtskih sredstev le prosila, da jo o tem obvestijo in da bo obvestilo objavila na svojih komunikacijskih kanalih.

Zato je civilna iniciativa na občino poslala peticijo, s katero zahteva takojšnjo prepoved uporabe vseh vrst pesticidov oz. fitofarmacevtskih sredstev v hmeljarstvu na območju slovenjgraške občine in sprejetje ustreznega odloka. Od vlade oz. kmetijskega ministrstva pa z drugo peticijo pričakuje, da se območje občine razglasi za zaščiteno območje, kjer bi sčasoma lahko prešli na ekološko kmetovanje.

Metulj je tako danes poudaril, da civilna iniciativa hmeljarstvu v Mislinjski dolini ne nasprotuje. “Želimo le, da hmeljarji tehnološko storijo korak naprej z uporabo ekoloških škropiv in biorazgradljivih polipropilenskih vrvic, s čimer bi se zagotovili normalni življenjski pogoji občank in občanov, kmetom, pridelovalcem vrtnin in poljščin pa normalni pogoji povečanja samooskrbe,” je dodal Metulj.

Civilna iniciativa je danes s konkretnimi podatki opozorila tudi na problematiko precejšnjih količin plastičnih vrvic, ki se uporabljajo v hmeljarstvu in se po podatkih civilne iniciative razrežejo skupaj z ostanki hmelja in nato vračajo na hmeljišča. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen