APA: Slovenski predsednik hvali novo avstrijsko kanclerko

0

Slovenski predsednik Borut Pahor v pogovoru za avstrijsko tiskovno agencijo APA med obiskom na Dunaju ni skoparil s pohvalami na račun nove avstrijske kanclerke Brigitte Bierlein. z avstrijskim predsednikom Alexandrom Van der Bellnom imata podobne poglede glede evropskih in okoljskih vprašanj, lobiral pa je tudi za nov blok nuklearke.

Slovenski predsednik v Van der Bellnu vidi prijatelja, trenutna politična kriza v Avstriji in tudi začasna vlada, ki naj bi državo vodila do predčasnih volitev jeseni, pa po njegovem mnenju ne bi smela predstavljati izgubljenega časa za sodelovanje med Dunajem in Ljubljano. “To se ne sme zgoditi. Mislim, da evropske države nimajo časa na razpolago,” je dejal. Prav tako je kot prepričan demokrat mnenja, da se bo razvejan dialog med Avstrijo in Slovenijo nadaljeval tudi v času prehodne vlade na Dunaju.

Pohvalil je Bierleinovo, s katero se je pred dvema mesecema srečal v Ljubljani, ko je bila še predsednica avstrijskega ustavnega sodišča. Dejal je, da sta imela odličen pogovor, kar da je nedvomno dobro izhodišče za naše pogovore.

Z Van der Bellnom delita “številna mnenja, od prihodnosti Evrope do pomena podnebnih politik in vprašanja mirnega reševanja sporov”. “Z Alexandrom sva se tu našla,” je dejal glede prizadevanj proti podnebnim spremembam. Napovedal je, da želi v Sloveniji organizirati podnebno konferenco, na kateri bi govori o krepitvi uporabe alternativnih energetskih virov.

Po drugi strani pa je dejal, da si ne zna predstavljati odpovedi uporabe jedrske energije. Nuklearka v Krškem zagotavlja tretjino električne energije v Sloveniji. “Zato bi me skrbelo, če bi se Slovenci na referendumu izrekli proti jedrski energiji,” je dejal in dodal, da je jedrska tehnologija v zadnjih letih močno napredovala in postala še bolj varna. “Zato mi je tudi precej atraktivna,” je dejal in podprl izgradnjo drugega reaktorskega bloka v Krškem.

Izrazil je tudi razumevanje do drugih vprašanj, kjer se Slovenija in Avstrija razhajata, kot je na primer izvajanje sistematičnega nadzora na mejah. “Žal je to tako, dokler EU ne bo ustrezno zavarovala svojih zunanjih meja pred nezakonitimi migracijami,” je dejal.

Je pa kot prepričani Evropejec razočaran, da Bruslju na tej točki ni uspelo najti rešitve. “Upam, da bo nova komisija to vprašanje relativno hitro zaprla,” je dodal. A hkrati je v pogovoru za APA opozoril tudi, da je od tega odvisna ne le enotnost EU, pač pa tudi njeno nadaljnje poglabljanje. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen