Ali obstaja povezava med napadom na sodnico in nizkim zaupanjem v sodstvo?

0

Piše: Davorin Kopše

V nedeljo 16. junija 2019 v zgodnjih jutranjih urah je bila v Mariboru brutalno fizično napadena sodnica tamkajšnjega okrožnega sodišča Daniela Ružič. Utrpela je hude telesne poškodbe, na srečo pa je izven življenjske nevarnosti.

Še vedno ni znan motiv za to gnusno dejanje, odpirajo pa se mnoga vprašanja. Eno teh je ali bi lahko kakorkoli povezali nizko zaupanje in nespoštovanje sodstva ter sodnikov z napadom na sodnico.

Slovenski pravosodni sistem

Slovenski pravosodni sistem po osamosvojitvi Slovenije in uvedbi parlamentarne demokracije ni bil deležen praktično nobene spremembe.

Poznane so nam zgodbe posameznikov, ki na slovenskih sodiščih iščejo pravico in je ne najdejo. Po nerazumno dolgih postopkih v Sloveniji posamezniki prepogosto ne pridejo do pravične satisfakcije, zato svojo pot do pravice iščejo na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP). Redno poslušamo, da ESČP nemalokrat odloči drugače kot so se glasile sodbe domačih sodišč, kar je dodaten indikator, da je v slovenskem sistemu nekaj zelo narobe.

V Sloveniji dobro poznamo primere evidentno političnih pregonov. Gre za sodne postopke, kjer se na koncu izkaže, da sploh ni šlo za kazniva dejanja ali da za obsodbe ni nobenih dokazov. Lahko bi trdili, da je bil razplet znan že ob vložitvi obtožnice, cilj v teh primerih je diskreditacija. V teh primerih oprostilna sodba ali zastaranje vsekakor ne prispeva k pozitivnemu odnosu ljudi do sodišč, saj do sojenja sploh ne bi smelo priti.

V tem prispevku se ne želim spuščati v posamezne primere, opozarjam le na splošno znano izrazito slabo in pristransko delo sodišč ter posameznih sodnikov, ki pri svojem delu sledijo političnim interesom določene politične opcije. V času pred volitvami v evropski parlament smo imeli priložnost videti sodelovanje nekaterih sodnikov v volilni kampanji Socialnih demokratov.

Stanje in delo slovenskega tožilskega in sodnega dela pravosodnega sistema je torej po veliko kazalnikih na zelo nizki ravni. Državljani do sodišč in sodnikov nimajo potrebnega spoštovanja, kar je le refleks na nespoštovanje njih samih. Drži trditev, da po izreku sodbe s sodišča ena stranka vedno odide nezadovoljna, ker sodba ni potrdila njenih zahtev, ne bi pa to smel biti razlog za sovražen odnos do sodišča in sodnika. Sojenje mora biti jasno vsem in podprto s konkretnimi dokazi, pomembna pa je tudi ohranitev osebnega dostojanstva slehernega v postopku. Sodba, ki je sprejeta mimo tega, ni legitimna, zato je nezadovoljstvo upravičeno, odgovoren pa je sistem sam in odnos do strank med sojenjem.

Je torej napad na sodnico v Mariboru povezan z odnosom ljudi do sodišč in sodnikov?

Dokler nimamo motiva za to dejanje ne moremo trditi, da gre za neposredno povezavo, vsekakor pa lahko zaključimo, da za vpliv prav gotovo gre.

Kritike in zgražanja nad napadom na sodnico niso dovolj. Tako politika kot stroka bosta morali z dobro premišljenimi ukrepi poseči v sistemske ureditve na področju pravosodja. V tem smislu je nujna tudi kadrovska prevetritev sodniških vrst. Neodvisnost sodnikov ne sme biti podlaga za njihovo samovoljo in pihanje v politični rog!

Dvig kvalitete dela, odnosa sodnikov do procesiranih in s tem povečanje spoštovanja ne bi spremenilo dejstva, da obsojeni s sodišč odhajajo nezadovoljni, vsekakor pa bi se s tem zmanjšal sovražen odnos do sodišč. Pošteno sojenje je sojenje, ki ga stranke razumejo in ga lahko, kakršnakoli je razsodba, sprejmejo. Tako je povsod, kjer pravosodni sitem deluje v skladu s poslanstvom.

Zaželimo hitro okrevanje napadeni sodnici Danieli Ružič in tudi pravosodnemu sistemu.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen