5. junij – svetovni dan varstva okolja

0

5. junij je svetovni dan varstva okolja. Dan, ki so ga razglasili Združeni narodi in so ga prvič obeležili leta 1974, krepi globalno zavedanje o pomenu okolja in spodbuja k dejanjem za njegovo zaščito. Letošnji dogodek se posebej osredotoča na boj proti onesnaženemu zraku, država gostiteljica pa je tokrat Kitajska.

Vsak svetovni dan varstva okolja ima državo gostiteljico, ki med drugim gosti uradno slovesnost. Pozornost, namenjena državi gostiteljici, pomaga pri osvetljevanju okoljskih izzivov, s katerimi se sooča, in podpira prizadevanja za njihovo naslavljanje, pojasnjujejo ZN na spletni strani World Environment Day.

“Bolj kot kar koli drugega je svetovni dan okolja dan ljudi, ki spodbuja k dejanjem v dobro Zemlje. Ta dejanja so lahko lokalna, nacionalna ali globalna. Lahko gre za solo delovanje ali vključuje množico. Vsakemu je prepuščena svobodna izbira,” so poudarili v ZN.

Ljudje s svojim življenjskim slogom, ki zahteva veliko porabo virov, dodatno prispevamo k onesnaževanju zraka in globalnemu segrevanju,” pa so opozorili na ministrstvu za okolje in prostor. “Proizvajamo in porabljamo več kot kdaj koli prej in tako ustvarjamo več toplogrednih plinov in onesnaževal zraka v obliki kemikalij in trdnih delcev,” so nadaljevali.

“Kakovost zraka, ki ga dihamo, je odvisna od naših vsakodnevnih izbir, povezanih z življenjskim slogom,” so zapisali in dodali poziv ministra za okolje Simona Zajca k varovanju in skrbi za okolje.

V Sloveniji sicer med okoljskimi izzivi v zadnjem obdobju izstopa odpadna embalaža, ki se je nakopičila pri zbirateljih odpadkov. V torek je ministrstvo za okolje in prostor v javno obravnavo poslalo predlog sprememb zakona o varstvu okolja, s katero želi prenoviti sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti. Po novem bi bili lastniki organizacij, ki bi skrbele za odpadke iz določene vrste proizvodov, proizvajalci teh izdelkov, te organizacije pa bi morale delovati neprofitno.

Drugi veliki izziv, ki ga izpostavljajo na okoljskem ministrstvu, so podnebne spremembe. Želijo si, da bi Slovenija še letos v zakon zapisala cilj doseči ogljično nevtralnost do sredine tega stoletja.

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so ob tem poudarili, da Slovenija sodi med najbolj biotsko pestre države v Evropi. Slovenija ima največji delež območij Natura 2000 med vsemi državami članicami EU, in sicer 37-odstotni. Ob tem so izpostavili, da so za biotsko pestrost in spremljanje razmer v okolju so izjemnega pomena čebele ter ostali opraševalci, ki pa so v zadnjem času vse bolj ogroženi.

Zeleni Slovenije so na današnji svetovni dan pozvali vlado in državni zbor, naj čim prej zasedata na temo več perečih okoljski vprašanj. Izpostavili so vprašanje zagotavljanja kakovostne pitne vode, problem sanacije starih okoljskih bremen, še posebej “zapuščine” nekdanjega Pinusa v Občini Rače-Fram, problematiko ohranjanja ogroženih živalskih in rastlinskih vrt ter neučinkovitost inšpekcijskih služb oz. odsotnost njihovega posluha za ljudi.

Dan okolja je obeležil tudi švedski pohištveni velikan Ikea, in sicer z napovedjo novih korakov h krožnemu poslovanju. V svojih tekstilnih izdelkih bo Ikea tako od leta 2020 naprej uporabljala izključno recikliran poliester, pripravlja pa tudi kolekcijo izdelkov iz odpadne oceanske plastike, so sporočili.

Medtem so v Eko skladu ob 25-letnici delovanja in ob svetovnem dnevu okolja pripravili brošuro Ekomanija, ki je nadaljevanje projekta iz leta 2005. Tokratna izvedba vsebuje prikaz razvoja energetske učinkovitosti v Sloveniji v zadnjih 10 letih z vidika finančnih spodbud ter komunikacijskih in izobraževalnih aktivnosti sklada, so navedli.

Po raziskavi Reus se je delež gospodinjstev, ki so pozorna na to, da ne kupujejo preveč odvečne embalaže, zmanjšal. Kot so spomnili, je leta 2015 ta dosegel 67 odstotkov, predlani 57 odstotkov. Povečal pa se je delež tistih, ki so neopredeljena, oz. tistih, ki temu ne posvečajo pozornosti, z 10 na 13 odstotkov, so sporočili iz Informe Echo.

Na statističnem uradu so ob svetovnem dnevu varstva okolja preverili, kako sta z okoljem v letu 2017 ravnalo dobra dva milijona Slovencev. Posamične podatke so primerjali z letom 2013 in med drugim ugotovili, da je v tem obdobju prebivalec Slovenije ustvaril za 15 odstotkov več komunalnih odpadkov (478 kilogramov na prebivalca), vendar pa so jih več zbrali ločeno (70 odstotkov) in jih reciklirali (58 odstotkov). Povečala se je tudi količina odpadne hrane, in sicer za sedem kilogramov na 64 kilogramov na prebivalca.

Na odlagališčih je leta 2017 končalo manj kot tri odstotke vseh nastalih odpadkov, kar je štiri odstotne točke manj kot leta 2013. Vseh odpadkov je bilo 6,2 milijona ton, kar je 33 odstotkov več kot leta 2013.

Iz javnega vodovoda je bilo gospodinjstvom leta 2017 dobavljena enaka količina vode na prebivalca kot leta 2013, in sicer povprečno 38 kubičnih metrov na prebivalca. Iz javne kanalizacije je bilo izpuščene skoraj 218 milijonov kubičnih metrov odpadne vode, kar je 22 odstotkov več kot leta 2013. 72 odstotkov te vode je bilo prečiščene v čistilnih napravah.

Emisije toplogrednih plinov so se v Sloveniji v obravnavanem obdobju zmanjšale za pet odstotkov. Največ, 27 odstotkov, jih je leta 2017 izviralo iz dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro. Gospodinjstva so prispevala 18 odstotkov emisij, predvsem iz naslova transporta. Emisije trdnih delcev PM10 so se prav tako zmanjšale, in sicer za osem odstotkov leta 2016 glede na 2013. Največ emisij trdnih delcev, 72 odstotkov, je izviralo iz gospodinjstev, predvsem zaradi ogrevanja.

V proračun je bilo leta 2017 plačanih 12 odstotkov več okoljskih davkov kot leta 2013. Največji delež (64 odstotkov) so plačala gospodinjstva. 38 odstotkov nižja je bila vrednost investicij v varstvo okolja v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, izdatki za varstvo okolja pa so bili v omenjenih dejavnostih za 19 odstotkov višji. Največ vseh sredstev za investicije v varstvo okolja (45 odstotkov) in največ vseh sredstev za izdatke za varstvo okolja (58 odstotkov) so v teh dejavnostih porabili za ravnanje z odpadki.

Leta 2015 je vsako gospodinjstvo v Sloveniji za oskrbo z vodo v povprečju porabilo 233 evrov, za zbiranje odpadkov 147 evrov, za zbiranje odpadne vode 64 evrov, za elektriko, plin in druga goriva 1537 evrov ter za goriva za osebne avtomobile 1574 evrov. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen