ZN obeležujejo mednarodni dan mirovnih sil

0

Združeni narodi danes obeležujejo mednarodni dan pripadnikov svojih mirovnih misij. Leto bo v središču obeleževanja zaščita civilistov, saj mineva 20 let, odkar je Varnostni svet ZN mirovno misijo prvič pooblastil, da zaščiti civiliste. V mirovnih operacijah ZN sodeluje tudi Slovenija.

VS ZN je leta 1999 sprejel več resolucij za zaščito civilistov, s katerimi so določili delovanje misije ZN v Sierri Leone (Unamsil). Tako so prvič v zgodovini mirovno misijo pooblastili za zaščito civilistov.

Kot navajajo na spletni strani ZN, se je od tedaj vloga mirovnih sil pri zaščiti civilistov močno okrepila. To je danes ključna naloga več kot 95 odstotkov pripadnikov t. i. modrih čelad.

Ti ščitijo najbolj ranljive ljudi v konfliktih, vključno s tistimi, ki so morali zapustiti svoje domove ali so ogroženi zaradi spola, starosti, verske ali etnične pripadnosti. Modre čelade to pomembno nalogo izpolnjujejo v čedalje bolj kompleksnih okoljih, kot so Srednjeafriška republika (Minusca), Mali (Minusma), DR Kongo (Monusco) in Libanon (Unifil), pišejo na spletni strani ZN.

Danes bodo ob mednarodnem dnevu mirovnih misij ZN prvič podelili tudi medaljo stotnika Mbayeja Diagneja za izjemen pogum. Posthumno jo bo prejel malavijski vojak Chancy Chitete, ki je bil ubit med služenjem v misiji v DR Kongo, medtem ko je skušal rešiti življenje svojega kolega v mirovnih silah.

Generalni sekretar svetovne organizacije Antonio Guterres je ob tem dnevu poudaril, da so mirovne misije ZN ključna naložba v globalni mir in varnost. “Vendar pa potrebujejo močno mednarodno podporo,” je izpostavil.

“Za milijone ljudi v konfliktnih območjih po svetu so mirovne misije ključne in pomenijo upanje. Zagotovimo s skupnimi močmi, da bodo misije za ohranjanje miru bolj učinkovite pri zaščiti ljudi in krepitvi miru,” so njegove besede povzeli pri ZN.

Generalna skupščina ZN je odločitev o razglasitvi 29. maja kot mednarodnega dne pripadnikov mirovnih misij ZN sprejela decembra 2002. Na ta dan leta 1948 so ZN na krizno območje na Bližnjem vzhodu napotili prvo mirovno misijo Untso, ki so jo sestavljali vojaški opazovalci z nalogo spremljanja izvajanja mirovnega sporazuma med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedami.

Kot izpostavljajo pri Združenih narodih, je od leta 1948 v več kot 70 mirovnih operacijah in misijah pod zastavo svetovne organizacije sodelovalo več kot milijon pripadnic in pripadnikov. Trenutno je operativnih 14 mirovnih operacij in misij ZN, v njih pa z več kot 100.000 vojaki, policisti in civilnimi strokovnjaki sodeluje 124 držav. V 71 letih je v službi miru življenje izgubilo več kot 3800 pripadnikov mirovnih sil.

V mirovnih operacijah in misijah ZN sodeluje tudi Slovenija. Doslej je v misijah Unicyp na Cipru, Unmiset na Vzhodnem Timorju, Unmik na Kosovu, Unsmis v Siriji, Untso na Bližnjem vzhodu in Unifil v Libanonu sodelovala z okoli 560 vojaki in 140 policisti. Glede na podatke iz aprila, objavljene na spletni strani Slovenske vojske, je trenutno 15 slovenskih vojakov v Libanonu, trije pa v Siriji.

Mirovne sile so za prispevek k realizaciji enega od temeljnih načel ZN leta 1988 prejele Nobelovo nagrado za mir. A nanje je v zadnjih letih padel tudi madež zaradi spolnih zlorab in izkoriščanja. Eden največjih škandalov se je med letoma 2004 in 2007 dogajal na Haitiju, kjer so pripadniki modrih čelad iz Šrilanke vodili verigo spolnega izkoriščanja otrok. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen