V zaporih lani več konfliktov in pobegov, manj pa drog in napadov na uslužbence

1

Zaporski sistem se še vedno sooča s kadrovsko podhranjenostjo, pa tudi s prezasedenostjo zaporov, je danes povedal v. d. generalnega direktorja uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Bojan Majcen. V upravi sicer beležijo povečanje števila konfliktov med zaporniki, našteli so tudi tri pobege, manj pa je bilo napadov na uslužbence in najdenih drog.

V upravi so si tudi v letu 2018 prizadevali za strokovno in zakonito delo ter strpen dialog, je na novinarski konferenci ob predstavitvi letnega poročila za lani dejal Majcen. Za velik korak naprej je označil potrditev kadrovskih standardov in normativov za delo strokovnih delavcev in pravosodnih policistov.

Trenutno je v upravi za nedoločen čas zaposlenih 863 javnih uslužbencev, od tega 545 pravosodnih policistov. Z že objavljenimi razpisi zdaj iščejo še 50 novih, za normalno delovanje pa bi jih po Majcnovi oceni potrebovali okoli 100.

Vselej so si v slovenskih zaporih prizadevali za stabilne varnostne razmere, pa tudi za širitev njihovih kapacitet in za posodabljanje dotrajanih zaporov. Tako so se med drugim nadaljevale aktivnosti v zvezi z investicijama v nov moški zapor v Ljubljani in v prizidek ženskega zapora na Igu. Prav tako je uprava posebno skrb namenjala spremljanju gibanja števila zaprtih oseb v kontekstu prezasedenosti nekaterih zavodov. Trenutno so slovenski zapori zasedeni 106,6-odstotno, med njimi sta najbolj obremenjena koprski (128-odstotno) in novomeški (126-odstotno).

V celotnem obdobju lanskega leta je bilo zaprtih 1353 oseb, kar je za spoznanje več kot leto pred tem, je povedal Majcen. Povečalo se je število pripornikov in tujcev, pri čemer gre po njegovih besedah zlasti za organizatorje nedovoljenih prehodov meje.

Med zaprtimi sicer prevladujejo storilci kaznivih dejanj zoper premoženje, človekovo zdravje in zoper življenje in telo. V splošnem pa je največ zaprtih obsojenih na zaporne kazni, krajše od dveh let.

Strokovno obravnavo zaprtih oseb je na novinarski konferenci predstavila vodja sektorja za tretma Lucija Božikov. Kot je poudarila, je njihov cilj zlasti “spodbujati in opolnomočiti dobro v človeku”. Zato so nadaljevali projekt delovnih kompetenc zaprtih oseb, pri čemer jih je bilo v lanskem letu v delo vključenih 41 odstotkov.

Uspešno so izvedli tudi projekt Dobra roka, v okviru katerega so izbirali izdelek, ki simbolično in vizualno sporoča pomembnost učenja iz napak in ruši predsodke o osebah, ki so na prestajanju kazni. Na javnem natečaju je bil izbran arhitekt Peter Bulovec.

Varnostne razmere v zaporih pa je danes predstavil vodja oddelka za varnost v upravi Jasmin Musić. V upravi med drugim beležijo znatno povečanje števila ur varovanja v bolnišnicah, povečanje uporabe prisilnih sredstev, povečanje števila konfliktov med zaprtimi osebami in tudi povečanje števila ukrepov odstranitve v poseben prostor.

Na drugi strani pa se je zmanjšalo število napadov na delavce, in sicer s 23 v letu 2017 na 12 v letu 2018. Prav tako je bilo manjše število najdb nedovoljenih drog. Izvedli so 11.040 spremstev, od tega največ v zdravstvene ustanove, okoli 5007, nekaj manj (4877) pa je bilo spremstev na sodišče. Potem ko med letoma 2014 in 2017 ni bilo pobegov iz slovenskih zaporov, so v lanskem letu našteli tri. Nasploh pa se je število pobegov po letu 2005 bistveno zmanjšalo, je še povedal Musić. (sta)

Število komentarjev: 1
  1. Jan pravi

    Treba bo dajati manj zapornih kazni, naše zapore pa nujno preoblikovati po modelu Norveške da bo bolj efektivno

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen