Spet zelo mrzli Pankracij, Servacij in Bonifacij; tako hladnih ledenih mož ni bilo že 41 let

0

Letošnji ledeni možje so postregli s precej hladnim vremenom, kakršnega v Sloveniji nismo zabeležili že od leta 1978. V povprečju so bile temperature za sedem stopinj nižje, kot je običajno za ta letni čas, je za STA povedal klimatolog Gregor Vertačnik. Iz daljšega obdobja hladnega vremena sicer ne moremo sklepati, da bo poletje toplo, opozarja.

Poleg tega, da so bili letošnji ledeni možje precej hladni, so bili tudi precej vetrovni. “Na splošno smo imeli v obdobju od 12. do 15. maja razmere, značilne za začetek aprila,” pravi klimatolog. Dodaja, da so bili lanski ledeni možje (kot je v ljudskem izročilu poimenovano obdobje od 12. do 14. maja, ko godujejo sveti Pankracij, Servacij in Bonifacij) za več kot pet stopinj toplejši kot letos.

Leta 1978, ko smo beležili še bolj hladne ledene može, je po besedah Vertačnika marsikje po nižinah snežilo, v nekoliko višjih predelih, recimo Logatcu, pa je zapadlo do 20 centimetrov snega. Letos snega v nižinah ni bilo, so bile pa količine snega tam, kjer je zapadel – to je na višini med 800 in 2000 metri – nenavadno visoke za sredino maja, opozarja.

“Nasploh je bila prva polovica letošnjega maja zelo hladna. Bila je za štiri stopinje hladnejša kot običajno. Šlo je tudi za najhladnejšo prvo polovico maja po letu 1991,” dodaja klimatolog.

Glede na to, da trenutno beležimo daljše obdobje hladnega vremena, po besedah Vertačnika ne moremo sklepati, da bo sledilo toplo poletje. “V 70. letih prejšnjega stoletja so bili na primer ledeni možje pogosto hladni, a so bila nato hladna tudi poletja. Tudi leta 2014 smo v tem obdobju beležili precej hladno vreme, a je bilo nato tudi poletje precej deževno. Na drugi strani smo imeli leta 2003 zelo vroče poletje, ledeni možje pa so bili hladni,” pravi Vertačnik ter ob tem opozarja, da nekega pravila ni.

V prihodnjih dveh dneh lahko sicer pričakujemo lepše vreme in zvišanje temperatur, ki se bodo približale temperaturam, običajnim za to obdobje, a si kakšnega daljšega suhega in toplega obdobja tudi v prihodnjih desetih dneh ne moremo obetati: “Še vedno bomo pod vplivom hladnega zraka v višinah, zato bodo pogoste padavine.”

Za same ledene može sicer po navedbah Vertačnika ne moremo govoriti, da je vreme v tem času vedno hladno. “V tem obdobju je lahko namreč tudi izredno toplo, pa potem sledi nenadna ohladitev. Leta 1969 so bili denimo ledeni možje zelo topli, čez nekaj dni pa je ponekod po nižinah zapadel sneg. Prav tako ledeni možje v povprečju po padavinah in temperaturah prav nič ne od odstopajo od dni pred ali po njih,” je dejal.

Na vprašanje, zakaj je potemtakem to obdobje dobilo ime ledeni možje, Vertačnik odgovarja, da za to obstajata dve razlagi. Prva je, da so za ta čas značilne močnejše ohladitve s pojavom slane, druga, bolj verjetna, pa je po njegovem ta, da gre za zadnje spomladanske dni, ko še obstaja večja nevarnost slane oziroma pozebe v nižinah.

Opozarja še, da so včasih ledeni možje nastopili 10 dni pozneje kot danes: “V 16. stoletju je namreč prišlo do reforme koledarja, ko je julijanski koledar zamenjal gregorijanski koledar. S tem so bili ledeni možje premaknjeni za 10 dni nazaj in bi po današnjem koledarju padli v čas od 22. do 24. maja.” (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen