SDS in Levica z zahtevo za oceno ustavnosti sporne novele ZKP: od poseganja v komunikacijsko zasebnost do stalinističnih hišnih preiskav

0

Poslanski skupini SDS in Levice sta danes na ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti nekaterih členov novele zakona o kazenskem postopku, pri kateri izpostavljajo vprašanja uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov. Predlagatelji zahteve sodišču predlagajo, naj do odločitve zadrži izvajanje novele zakona, ki jo je DZ sprejel 26. marca.

Vlagatelji zahteve za oceno ustavnosti menijo, da gre pri noveli zakona, ki ureja kazenski postopek, za številna vprašanja, ki se dotikajo uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov in ukrepov pridobivanja ter nadzora podatkov o prometu, za hud ter nesorazmeren poseg v zasebnost. Vložili so zahtevo za oceno ustavnosti tretjega in sedmega odstavka 148. člena ter člena 149 b in c, 156. člena in drugega stavka prvega odstavka 216. člena zakona o kazenskem postopku.

Kot so v SDS pojasnili v sporočilu za javnost, novela zakona o kazenskem postopku vsebuje na novo določene oblike vabljenja oseb k policiji, ki zmanjšujejo jasnost ureditve ter nadzorstveno pritožbo, večjo intenzivnost poseganja v komunikacijsko zasebnost, nejasno uporabo ukrepa pridobivanja podatkov v prometu v zvezi s komunikacijo osumljenca in nekaterih drugih oseb.

Izpostavljajo tudi dopolnitev prvega odstavka 216. člena zakona, ki dopušča hišno preiskavo tudi v primeru, če oseba, katere stanovanje se preiskuje, ali njen zastopnik, nista dosegljiva, s tem pa gre po njihovi oceni za izničenje ustavno določene pravice nedotakljivosti stanovanja in varstva pravic zasebnosti. Če bi ureditev, kot je bila sprejeta z novelo, obveljala, bi lahko bili po njihovem mnenju kaj hitro soočeni s številnimi hišnimi preiskavami, ki so v nasprotju z ustavno zagotovljeno nedotakljivostjo stanovanja.

Predlagatelji zahteve za oceno ustavnosti menijo, da je zakon v omenjenih delih protiustaven, saj da krši 2., 8., 14., 15., 22., 23., 35., 36. in 153. člen ustave.

Ustavnemu sodišču tako predlagajo, naj do svoje končne odločitve o ustavnosti izpodbijanih določb novele zakona v celoti zadrži njegovo izvrševanje, omenjena določila razveljavi ter vladi in DZ naloži uskladitev z ustavo v roku dveh mesecev.

Ustavnemu sodišču predlagajo, da zahtevo za oceno ustavnosti obravnava absolutno prednostno.

Iz Levice so sporočili, da vseskozi nasprotujejo “povečevanju represije in omogočanju masovnega nadzora nad posamezniki”. Spornim spremembam zakona o kazenskem postopku so zato nasprotovali že v minulem mandatu in tako jim tudi danes. Novela namreč po njihovi oceni prinaša številne nedopustne posege v zasebnost, niža standarde in omogoča pretiran nadzor nad posamezniki.

Poleg tega je stroka po njihovih navedbah večkrat opozorila, da so predlagane rešitve nejasne, pomanjkljive in protiustavne. Koalicija pa je, kot pravijo v Levici, pod pretvezo implementacije direktive o zaščiti žrtev kaznivih dejanj zakon sprejela s pomočjo SNS. K zahtevi za presojo ustavnosti so prispevali svoje podpise tudi zato, ker slednja vsebuje očitke, ki so jih ves čas izpostavljali tudi v Levici, in se nanaša na določbe, katerih črtanje so predlagali z dopolnili.

“Ker obsojamo ter nasprotujemo političnim pritiskom in spodkopavanju sodne veje oblasti, pa naj ta prihaja iz desnice ali sredine, je zahteva za presojo ustavnosti edina primerna in utemeljena možnost. Ustavna presoja je namreč zadnji instrument, ki ga imajo poslanke in poslanci za preprečitev uvedbe ustavno spornih zakonov,” so še spomnili v Levici.

DZ je sicer novelo zakona konec marca vladno novelo sprejel s 46 glasovi za in 33 proti. Novela poleg omenjenega med drugim celovito ureja položaj žrtev kaznivih dejanj in uvaja možnost uporabe IMSI lovilcev. V SDS, NSi in Levici so že v razpravi v DZ opozorili na možno ustavno spornost nekaterih določb. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen