Po srečanju pri Pahorju izločena možnost uvedbe absolutnega prednostnega glasu

0

Pri predsedniku republike Borutu Pahorju je potekal drugi krog pogajanj o spremembi volilnega sistema. Do konca junija bodo pripravili predlog za uvedbo relativnega prednostnega glasu, ki naj bi mu najbolje kazalo, medtem ko za absolutni preferenčni glas ni podpore. Do konca parlamentarnih počitnic načrtujejo tudi predlog sprememb volilnih okrajev.

Predlog sprememb in dopolnitev zakona o volitvah v državni zbor z uvedbo absolutnega obveznega prednostnega glasu nima podpore in ne bo več predmet usklajevanj, so v sporočilu za javnost navedli v uradu predsednika republike.

Pogajanj so se danes udeležili tudi minister za javno upravo Rudi Medved in vladna delovna skupina za pripravo sprememb volilne zakonodaje. Kot so navedli v Pahorjevem uradu, so se pogajalci strinjali, da za tretji krog pogajanj, ki bo predvidoma konec junija, pripravijo predlog sprememb in dopolnitev zakona o volitvah v državni zbor z uvedbo relativnega prednostnega glasu, upoštevaje današnjo razpravo o tem predlogu.

Kakšna so stališča parlamentarnih strank?

Z izjemo SDS, v kateri izjav ne dajejo, pa so stališča strank glede navedenih sprememb volilne zakonodaje bolj ali manj znana. Čeprav želijo nekatere imeti na mizi tudi predlog za spremembe volilnih okrajev, pa se večina, z izjemo DeSUS, vendarle nagiba k ukinitvi okrajev in uvedbi neobveznega relativnega prednostnega glasu. Tako tudi v največji vladni stranki LMŠ, je po odhodu s srečanja pri Pahorju v izjavi spomnil poslanec Aljaž Kovačič.

Glede na nekatere izjave oz. dvome o potencialni neustavnosti relativnega prednostnega glasu pa je pojasnil, da so se že posvetovali z nekaj ustavnimi pravniki in jim noben ni z gotovostjo zatrdil, da bi bila ta rešitev neustavna, dopuščajo pa možnost. “Dva pravnika, pet mnenj. Nam je najbolj pomembno, da v DZ zagotovimo dovolj glasov za spremembo neustavnosti sedanjega volilnega sistema,” je dejal Kovačič.

Prav tako so tej rešitvi naklonjeni tudi v SAB, SMC, SNS in Levici. Vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec je danes dejal, da sicer želijo nekateri še vedno nadaljevati zgodbo s spremembo volilnih okrajev, medtem ko v Levici menijo, da je to manj atraktivna in manj smiselna rešitev, ki “bo zahtevala tudi več dolgoročnega napora”. Spomnil je na obnavljanje zarisanih meja tudi zaradi demografskih trendov.

V NSi so se sicer zavzemali za uvedbo absolutnega prednostnega glasu, a se bodo, glede na nakazano večino, pridružili tudi podpori uvedbe relativnega prednostnega glasu. “Za nas je najpomembneje, da se sistem približa temu, da bodo imeli volivci odločilen vpliv na izvolitev poslancev,” je po srečanju pri Pahorju pojasnil glavni tajnik NSi Robert Ilc ter spomnil, da za absolutni prednostni glas ni ustrezne večine.

Medtem v NSi niso naklonjeni spreminjanju volilnih okrajev. Če bi želeli to rešitev celovito izvesti, bi morali po mnenju Ilca spreminjati tudi volilne enote.

Tudi v SD ne zapirajo vrat uvedbi relativnega prednostnega glasu. Je pa vodja poslancev te stranke Matjaž Han pred nekaj dnevi ocenil, da bi bilo primerneje, če bi najprej odločali o preoblikovanju okrajev in šele nato o rešitvi, ki zahteva 60 glasov.

Glede na izjave strank je v DZ sicer za las možno doseči ustavno večino za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega prednostnega glasu.

Predlog sprememb območij volilnih okrajev bo v celoti pripravljen do konca parlamentarnih počitnic in bodo o njem razpravljali v četrtem krogu pogajanj sredi septembra. Doslej so na ministrstvu pripravili primer razdelitve okrajev za dve volilni enoti.

Dosedanje izjave strank kažejo na največ podpore predlogu za uvedbo relativnega prednostnega glasu, in sicer neobveznega. Za potrditev predloga je potrebnih najmanj 60 poslanskih glasov, medtem ko je za spremembo volilnih okrajev potrebnih 46.

Kot je po srečanju povedal minister Medved, pa ocenjujejo, da je še vedno zanimanje političnih strank, da se meje volilnih okrajev začrtajo na novo in uskladijo z zahtevami ustavnega sodišča, saj se želijo odločati vsaj med dvema predlogoma za spremembo zakonodaje.

Minister je prepričan, da lahko do konca leta sprejmejo spremembe volilne zakonodaje, kar morajo storiti po odločitvi ustavnega sodišča. Ministrstvo za javno upravo je še vedno servis za pripravo zakonodaje, medtem ko je vse drugo, tudi postopek vlaganja te zakonodaje, po ministrovih navedbah politična odločitev.

“Za nas je pomembno, da pripravimo predloge, ki bodo ustavnopravno vzdržni. Najboljši predlog pa bo tisti, ki bo prejel ustrezno večino,” je dodal in še ocenil, da oba predloga izpolnjujeta zahteve ustavnega sodišča.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen