V tržaški Rižarni ločeni slovesnosti ob italijanskem dnevu osvoboditve

0

V Rižarni, nekdanjem zbirnem in uničevalnem taborišču v Trstu, sta danes potekali ločeni slovesnosti ob italijanskem dnevu osvoboditve. Poleg uradne slovesnosti, ki je v domeni tržaške občine, so svojo slovesnost pripravili še partizansko združenje VZPI-ANPI in več drugih organizacij. Slovesnosti sta minili mirno.

Na uradni slovesnosti je zbrane nagovoril tržaški župan Roberto Dipiazza, ki je poudaril, da je dan osvoboditve praznik vseh Italijanov in da ne sme biti predmet instrumentalizacije.

Poudaril je, da žrtve niso ene ali druge vrste in se jih je treba spominjati v trenutku zbranosti. Predstavnike politike, vojske, verskih skupnosti in druge udeležence je pozval k dvema minutama tišine, da bi se spomnili “vseh herojev, ki so padli za osvoboditev naše domovine”.

S tem je želel poudariti razliko v primerjavi z lansko slovesnostjo, ko so udeleženci, kot je dejal, s skoraj petimi minutami “vzklikanja in žvižganja ter neprimernimi zastavami onečastili ta sveti kraj in nacionalni spomenik”. Lani so ga namreč udeleženci slovesnosti izžvižgali.

“Ničesar dobrega ni v barbarstvu, ki se je dogajalo med drugo svetovno vojno, in nobenega opravičila ni za nobeno vrsto diktature,” je po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa še dejal Dipiazza.

Uradne slovesnosti so se udeležili tudi predsednik dežele Furlanija-Julijska krajina Massimiliano Fedriga, podpredsednik deželnega parlamenta Francesco Russo in italijanska senatorka slovenskega rodu Tatjana Rojc.

Prišla je tudi evropska komisarka iz Slovenije Violeta Bulc, ki je v Rižarni položila venec. “Tisoči so bili ubiti, zaprti ali deportirani v smrt. Številni narodi, številne zgodbe, polne bolečine in izgub. Danes moramo bolj kot kdajkoli poudarjati nikoli več. Združimo se v promociji EU kot projekta miru,” je ob tem zapisala na Twitterju.

Poleg tega se je Bulčeva danes na bazoviški gmajni poklonila tudi štirim Slovencem, ki so jih septembra 1930 tam ubili fašisti. Na Twitterju je objavila tudi več fotografij.

Bulčeva je sicer februarja predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija povabila, da na italijanski dan osvoboditve skupaj obiščeta Rižarno in bazoviško gmajno ter obeležita spomin na slovenske žrtve fašističnega in nacističnega režima. Za vabilo se je odločila po njuni burni razpravi na Twitterju zaradi Tajanijevih spornih izjav na slovesnosti v Bazovici ob italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb in eksodus.

Predsednik Evropskega parlamenta je v pismu, ki ga je pridobila STA, Bulčevo pred dvema tednoma obvestil, da ne bo mogel obiskati Rižarne in Bazovice. Zapisal je, da bo namreč po koncu zadnjega plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta, ki je potekalo med 15. in 18. aprilom, aktivno sodeloval v volilni kampanji pred evropskimi volitvami in imel druge službene obveznosti.

Predlagal je, da bi 10., 17. ali 21. junija skupaj obiskala Rižarno in spomenik pri fojbi v Bazovici.

V komisarkinem uradu so za STA potrdili, da so prejeli pismo, a da datumi, ki jih je Tajani predlagal, niso ustrezali njeni agendi. Komisarki je bilo namreč zelo pomembno, da se da pred volitvami jasen signal ne ekstremizmu, so pojasnili.

Danes je sicer v Rižarni poleg uradne slovesnosti potekala še slovesnost, ki so jo pripravili partizansko združenje VZPI-ANPI in več drugih združenj. Na njej se je po podatkih organizatorjev zbralo med 1500 in 2000 ljudi, ki so se dopoldne zbrali pri stadionu Grezar in se nato odpravili proti Rižarni. Pri tem so nekateri udeleženci izžvižgali Fedrigo in Dipiazzo.

“Hvala, da ste tu. Tisti, ki smo bili del odporniškega gibanja, imamo pravico danes govoriti na tem kraju,” je povedal predsednik tržaške sekcije VZPI-ANPI Fabio Vallon. “25. april je priložnost za praznovanje. Hvala odporništvu, da smo danes svobodni,” je poudaril po poročanju časnika Il Piccolo.

Za ločeno slovesnost so se sicer odločili, ker so, kot so poudarili, naveličani omalovažujočega odnosa tržaške občinske uprave do njihovega združenja in antifašističnega gibanja nasploh.

Rižarna je velika stavba v bližini Trsta, v kateri so najprej luščili riž, leta 1943 pa so jo nacisti po kapitulacije Italije, 8. septembra 1943, spremenili v koncentracijsko taborišče. Leta 1944 so v notranjosti zgradili krematorijsko peč, v kateri so sežgali okoli 4000 do 5000 ljudi. Žrtve so bili po večini Slovenci, nato Hrvati, italijanski protifašisti in Judje. Rižarna je bila tudi zbirno središče za nacistična uničevalna koncentracijska taborišča, skozi katero je šlo okoli 20.000 oseb. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen