Po vetu Državnega sveta bo DZ ponovno odločal o preimenovanju primorskega državnega praznika

0

Državni svet je z 21 glasovi za in devetimi proti izglasoval veto na spremembe zakona o praznikih in dela prostih dnevih. DZ bo tako ponovno odločal o predlogu, da se praznik vrnitve Primorske k matični domovini preimenuje v praznik priključitve Primorske k matični domovini. Da bi bil zakon potrjen, bo tokrat potrebna absolutna poslanska večina.

Državni svetniki so danes v poldrugo uro trajajoči razpravi tehtali argumente za in proti preimenovanju državnega praznika.

Svetnik Branko Tomažič je v imenu predlagateljev odložilnega veta izpostavil, da je bila Primorska vedno večinsko slovensko poseljena in del slovenskega narodnostnega ozemlja, zato bi bilo mogoče govoriti kvečjemu o pridružitvi, nikakor pa ne o priključitvi Primorske. Tudi mirovna pogodba z Italijo iz leta 1947 je pomenila dogovor, ne pa enostransko priključitev, je pojasnil.

Prvopodpisani pod spremembo zakona, poslanec SD Matjaž Nemec je na drugi strani zatrdil, da je zakon utemeljen tako z zgodovinskega kot mednarodno pravnega vidika, prav tako v ničemer ne posega v pariško mirovno pogodbo. Zavrnil je zgodovinske primerjave z nasilno priključitvijo, saj je ta v tem primeru utemeljena na zgodovinskih dejstvih.

Že svetniška razprava je nakazala večinsko naklonjenost predlogu veta. Svetnik Marjan Maučec je med drugim izpostavil stališče tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki da se je jasno opredelil za termin vrnitev.

Franci Rokavec se je vprašal, zakaj bi govorili o priključitvi nečesa, kar je bilo vedno naše. Kot je dodal, moramo resda gojiti dobre odnose s sosedi, si pa moramo sami postavljati pozicijo lastne države. Če bomo to znali, nas bodo tudi sosedje znali spoštovati, je povedal.

Da je besedah priključitev neustrezna s terminološkega vidika, je na podlagi opredelitev iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika pojasnjevala državna svetnica Branka Kalenić Ramšak. Igor Antauer pa se je vprašal o smiselnosti takšne razprave, opomnil na politizacijo teme, a vendarle dodal, da je namen DS tudi v tem, da poslankam in poslancem da možnost za drugi razmislek.

Na drugi strani je svetnik Bojan Režun poudaril, da so Primorci vselej hodili na proslave priključitve Primorske k matični domovini in ne na praznik vrnitve. Z njim se je strinjal Davorin Terčon, ki je dodal, da je dilema pravzaprav nepotrebna in da je prav, da kot zagovorniki lokalnih interesov prisluhnejo ljudem.

Svetnik Branimir Štrukelj je ob tem izpostavil, da bi bilo smiselno morda med Primorci opraviti kakšno anketo javnega mnenja. Kot je ocenil, pa je razprava o imenu praznika pravzaprav ideološki spopad, saj ravno ime pove, kdaj in po čigavi zaslugi je prišlo do priključitve Primorske.

DZ bo po danes izglasovanem vetu o zakonu moral odločati ponovno, vendar pa bo za njegovo potrditev tokrat potrebnih 46 glasov. Glede na to, da so ga na prvem glasovanju poslanke in poslanci potrdili z 38 glasovi za in 32 proti, je ponovna potrditev tega zakona dokaj negotova.

DZ je predlog spremembe zakona, ki ga je v DZ vložila skupina poslank in poslancev koalicije in Levice s prvopodpisanim Matjažem Nemcem, potrdil pred tednom dni. Vendar pa se je že v predstavitvi stališč poslanskih skupin izkazalo, da niti v koaliciji glede predloga niso bili povsem poenoteni, medtem ko so mu v opoziciji večinsko nasprotovali. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen