Okrogla miza: Preložitev brexita daje čas za dogovor

0

Dogovor med EU27 in Združenim kraljestvom o preložitvi brexita do 31. oktobra pomeni več časa za najboljšo rešitev – odhod iz EU s sporazumom, so se strinjali na današnji okrogli mizi Britansko-slovenske gospodarske zbornice v Ljubljani.

“Ali preložitev pomeni podaljševanje negotovosti? Menim, da daje več časa za najboljši pristop – izstop iz EU s sporazumom,” je dejala britanske veleposlanica v Sloveniji Sophie Honey.

Trgovinski odnosi med Združenim kraljestvom in EU so zelo močni, trgovina z državami EU je lani predstavljala več kot polovico vse britanske zunanje trgovine. Izstop iz EU brez dogovora bi imel “znatne” posledice za gospodarstvo, je ocenil trgovinski predstavnik britanske vlade za Evropo Andrew Mitchell.

“Preložitev brexita daje možnost, da dosežemo sporazum in omogočimo, da se sedanja trdna gospodarska vez nadaljuje tudi v prihodnje,” je povedal Mitchell. Želijo podroben prostotrgovinski sporazum z EU, ki bi zajemal carinsko in regulatorno sodelovanje, tako da bi lahko podjetja trgovala približno enako kot sedaj.

Z veleposlanico sta se strinjala, da dogajanje glede brexita v britanskem parlamentu kaže na to, kako deluje demokratični sistem ob pomembnih in zapletenih vprašanjih. Gre za največji izziv za vlado v več generacijah, je ocenila veleposlanica, trgovinski predstavnik pa je menil, da bo se bo sčasoma pokazalo, da gre za “izjemno izvajanje demokracije”.

“Pogajanja glede izstopa iz EU in ugotavljanje, kako uresničiti odločitev na referendumu – to je izjemno zapleteno. Del EU smo 45 let in naše članstvo se dotika praktično celotnega vsakdanjega življenja, poleg tega je bil rezultat na referendumu 52 proti 48 odstotkom. Menim, da je normalno, da v Združenem kraljestvu poteka obsežna debata o tem, kako to najbolje izvesti,” je ob robu dogodka dejala Honeyjeva.

Negotovost glede prihodnjih odnosov se sicer ni pokazala v trgovini med Britanijo in Slovenijo – slovenski izvoz na Otok se je lani povečal za 11 odstotkov, britanski v Slovenijo za 15 odstotkov. A po brexitu podobne rasti ne gre pričakovati, je dejal vodja sektorja za bilateralno gospodarsko sodelovanje na ministrstvu za zunanje zadeve Iztok Grmek.

Po njegovih besedah je pred pogajalci vprašanje, kako zagotoviti, da brexit ne bo vplival na gospodarsko vez med območjema in da bo trgovina z EU še naprej predstavljala več kot polovico britanske zunanje trgovine.

Na dogodku gospodarske zbornice je sodelovalo precej podjetij, ki poslujejo z Veliko Britanijo. Konkretnih odgovorov na vprašanja, kaj lahko pričakujejo po brexitu, niso dobili.

Najpomembnejša stranka družbe za vzdrževanje letal Adria Tehnika je britanski nizkocenovnik Easyjet. “Lani smo sodelovali pri prenosu dela njihove flote iz britanskega v avstrijski register, del flote pa je še registriran pri britanskem registru. Vprašanje je, kaj to pomeni glede carinskih dajatev in certifikata ter ali bi morali zaprositi še za poseben certifikat pri angleškem registru,” je ob robu dogodka povedala komercialna direktorica družbe Adria Tehnika Mirjana Tratnjek Čeh.

Ne vedo tudi, kako bo z dajatvami pri uvozu delov in z najemom delavcev v času visoke sezone. Morebitni višji stroški zaradi dodatnih dajatev bi se prevalili na končnega uporabnika, vsi postopki bi tudi terjali dodaten čas, je dodala Tratnjek Čehova.

V jezikovni šoli Mint jih zanima, kako bo brexit vplival na pridobivanje učiteljev in mentorjev iz Velike Britanije, ki jih najemajo za svojo dejavnost. “Zanima nas, kako bo s pretokom delovne sile, ali bo zaposlovanje še tako enostavno, kot je sedaj. Upamo, da bodo izposlovali dobre pogoje,” je ob robu dogodka povedala direktorica Minta Mojca Hergouth Koletič. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen