Na volitvah na Finskem tesna zmaga socialdemokratov pred nacionalisti

0

Na nedeljskih parlamentarnih volitvah na Finskem so po vseh preštetih glasovih tesno zmagali Socialni demokrati pred skrajno desnimi Pravimi Finci. Socialni demokrati bodo imeli v parlamentu 40 poslancev, nacionalisti pa 39.

Prvo in drugo uvrščeno stranko je ločilo le 0,2 odstotne točke glasov, pri čemer so Socialni demokrati osvojili 17,7 odstotka glasov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Socialni demokrati pod vodstvom 56-letnega bivšega sindikalista Anttija Rinneja, ki so se med predvolilno kampanjo osredotočili na nasprotovanje varčevalnim ukrepom prejšnje desnosredinske vlade Juhe Sipiläja, bodo prvič po 16 letih prevzeli vodenje vlade.

Pravi Finci pod vodstvom evropskega poslanca Jussija Halla-aha so v predvolilni kampanji stavili na protimigracijsko karto in nasprotovanje “podnebni histeriji”. Ob obljubah, da bodo skoraj povsem ustavili priseljevanje, se je stranki v zadnjih mesecih močno povečala podpora.

Število sedežev v parlamentu so več kot podvojili, s 17 na 39. Prav tako so nadomestili vse izgube izpred dveh let, ko je Prave Fince ob izvolitvi Halla-aha za vodjo stranke zapustila več kot polovica poslancev.

Med predvolilno kampanjo je večina strank izrazila zadržke glede možnosti sodelovanja s Pravimi Finci.

Finske vlade so običajno koalicijske, sestavljajo jih tri ali štiri stranke, za večino pa potrebujejo 101 poslanski glas.

Vodja socialdemokratov Antti Rinne je pred volitvami dejal, da bi njegova stranka zelo težko vstopila v koalicijo s Pravimi Finci. Po objavi izidov nedeljskih volitev pa ni izključil možnosti sodelovanja in je dejal, da “ima vprašanja” za to skrajno desno stranko.

“Vprašanja bodo glede vrednot,” je Rinne izjavil za medije. “Vrednote socialdemokratske stranke so zelo pomembne, so lepilo, ki bo vlado držalo skupaj,” je dodal. Poleg tega se ne strinjajo še glede Evropske unije, gospodarske politike in priseljevanja. Socialni demokrati si denimo prizadevajo za lažje združevanje beguncev, ki so na Finskem, z njihovim družinskimi člani v domačih državah.

“Mislim, da zaradi teh razlik ne moremo sodelovati s Pravimi Finci,” je povedal in dodal, da bo verjetno lažje našel kompromis s konservativno Nacionalno koalicijo ali Sipiläjevo Sredinsko stranko.

Vodja Socialnih demokratov je izrazil upanje, da bo vlado oblikoval do maja, a za to ni zagotovil. Julija bo sicer Finska od Romunije prevzela polletno predsedovanje Svetu EU, zaradi česar po navedbah AFP vlada občutek, da je treba čim prej oblikovati vlado.

Halla-aho pa je dejal, da ne vidi možnosti, da bi Pravi Finci sodelovali v vladi, ki “se ne bo jasno zavezala k zmanjšanju humanitarnih migracij”. Zanima ga sicer položaj notranjega ministra, ki bdi nad priseljevanjem, a je stranka pripravljena ostati tudi v opoziciji. Ne želijo pa ponoviti napak iz koalicijskih pogajanj leta 2015, ko so med drugim popustili na področju priseljevanja in vstopili v Sipiläjevo vlado.

Po mnenju finskih analitikov bo Rinne najverjetneje sestavil veliko koalicijo levih in desnih strank, da bi vsi skupaj zagotovili, da bo nacionalistična stranka ostala v opoziciji. Verjetno bo vodja Socialnih demokratov skušal sestaviti vlado z Nacionalno koalicijo, Zelenimi, Levim zavezništvom in sredinsko Švedsko ljudsko stranko.

Največja poraženka volitev je Sredinska stranka dosedanjega premierja, ki je osvojila 31 sedežev. Analitiki krivdo za slab rezultat stranke pripisujejo težkim ekonomskih odločitvam, ki jih je morala vlada sprejeti za ponoven zagon gospodarstva po dolgotrajni krizi.

Volilna udeležba je bila 72-odstotna, kar je več kot pred štirimi leti, ko je na volišča prišlo 70,1 odstotka Fincev. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen