Na odboru DZ za zdravstvo pozivi k ureditvi področja uporabe medicinske konoplje

0

Odbor DZ za zdravstvo je danes na zahtevo Levice razpravljal o gojenju in predelavi konoplje v medicinske namene. Prevladala je ocena, da je ministrstvo za zdravje v minulih letih zatajilo pri urejanju tega področja. Večkrat je bilo slišati poziv, naj strokovna razprava o tej temi vstopi v javni prostor, ki si ga zdaj neupravičeno lastijo laiki.

Violeta Tomič (Levica) je ministrstvu za zdravje očitala, da kljub obstoju zakonske podlage v zadnjih letih na škodo bolnikov ni uredilo področja gojenja in predelave konoplje v medicinske namene. Po njenih besedah zaradi neodgovornosti državnih organov in pomanjkanja politične volje trpijo bolniki, ki bi potrebovali medicinsko konopljo.

Državni sekretar Tomaž Pliberšek je na kritiko odgovoril, da so v Sloveniji zdravila iz konoplje v vseh oblikah na voljo bolnikom, ki jih po presoji zdravniške stroke potrebujejo. Gojenje medicinske konoplje pa je po njegovih besedah strokovno zahtevno vprašanje, ki je povezano s spremembo zakonodaje ter tudi z izdelavo ekonomskih in varnostnih študij.

Predsednica zdravniške zbornice Zdenka Čebašek-Travnik je opozorila, da zbornica za nadzor nad uporabo konoplje v medicinske namene potrebuje strokovna priporočila, ki pa jih je zaenkrat v celoti pripravila le pediatrična stroka. Direktorica Nacionalnega inštituta za javno zdravje Nina Pirnat pa je v zvezi s tem poudarila potrebo po natančni opredelitvi pojma medicinske konoplje.

Pirnatova je dejala, da se zaradi nedorečenosti pojma nemedicinska uporaba konoplje pogosto napačno razglaša za medicinsko uporabo. Po njenih besedah je treba uporabo medicinske konoplje razumeti kot “počasen sistem uvajanja novega zdravila v prakso”, ki terja veliko mero strokovne previdnosti in so zato tudi dvomi pričakovani.

Nevrolog David Neubauer je predstavil ugotovitve študije, ki so jo izvedli na ljubljanski pediatrični kliniki in ki je potrdila koristnost uporabe zdravila iz konoplje pri otrocih z najtežjimi oblikami epilepsije. Pri večini otrok, ki so jih vključili v študijo, je zdravilo ublažilo bolezen ali celo odpravilo epileptične napade.

Ob tem je pozval pristojne, naj s proračunskim denarjem podprejo raziskave uporabe medicinske konoplje. Po njegovih besedah ni razlogov, da bi Slovenija le čakala na študije, ki jih bodo izvedle druge, večje države. Dodal je, da brez prepričljivih raziskav ni mogoče pričakovati preskoka na poti do družbenega konsenza o tej temi.

“Dejstvo je, da je v Sloveniji gojenje trave še vedno prepovedano,” je opozoril Jani Möderndorfer (SMC). Po njegovih besedah zato za pravno ureditev področja gojenja konoplje v medicinke namene ne bo zadostovalo sprejetje podzakonskih aktov, kot menijo v Levici, “ampak potrebujemo novo, zelo jasno zakonodajo, ki pa je naloga ministrstva za zdravje”.

Tudi Bojana Muršič (SD) je ocenila, da ministrstvo v minulih letih na tem področju ni naredilo tega, kar bi moralo in kar mu je odbor DZ za zdravstvo oktobra 2016 naložil s sprejetimi sklepi. Po njenih besedah je slaba dostopnost medicinske konoplje tudi posledica neurejenega področja gojenja konoplje v medicinske namene.

Sicer odbor danes ni sprejel sklepov, ki jih je v zahtevi za sejo predlagala Levica, je pa izglasoval dva koalicijska sklepa. S prvim je predlagal ministrstvu za zunanje zadeve, da v roku enega leta zagotovi vsebinsko ustrezen slovenski prevod Enotne konvencije o mamilih iz leta 1961, ki je bila dopolnjena s protokolom iz leta 1972.

Z drugim sklepom pa je odbor pozval ministrstvo za zdravje, naj medresorska delovna skupna, ki je zadolžena za pripravo analize in končnega poročila o izvedljivosti gojenja konoplje v medicinske namene, pripravi poročilo in ga predloži vladi do konca letošnjega leta, in to skupaj s predlogom pravnih podlag, ki bi v Sloveniji omogočile gojenje rastlin rodu kanabis za pridobivanje kanabisa, kanabisove smole in drugih kanabinoidov v medicinske namene. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen